Gospodinjstva so lani plačala 63 odstotkov vseh okoljskih davkov, medtem ko je gospodarstvo plačalo preostalih 37 odstotkov, je pred nekaj dnevi objavil statistični urad.
Največji delež okoljskih davkov je bil pobran z davki na energijo, 1,36 milijarde evrov, kar je približno enaka raven kot leto prej. Tem so z 12-odstotnim deležem sledili davki na promet, ki so v proračun prispevali 199 milijonov evrov, kar je šest odstotkov več kot leta 2017.
Z davki na rabo naravnih virov je država pobrala 31 milijonov evrov oz. tri odstotke več kot leto prej, z davki na onesnaževanje pa 25 milijonov evrov, kar je enako kot leta 2017. Omenjena davka imata v celotnem kolaču okoljskih davkov štiriodstotni delež.
Pobrani okoljski davki so v letu 2018 predstavljali 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bil leto prej njihov delež v BDP 3,7-odstoten.
Toliko okoljskih davkov je država lani pobrala več
29. sep. 2019 8:25 Osveženo: 8:26 / 29. 9. 2019
V Tešu so toplotno energijo pred tem zvišali pred dvema mesecema; takratno zvišanje je bilo 17,77-odstotno, na 20,31 evra za megavatno uro.
V državni proračun je lani priteklo 1,61 milijarde evrov od okoljskih davkov, kar je v primerjavi z letom 2017 za pol odstotka več. Največ so k temu prispevali davki na energijo, in sicer 1,36 milijarde evrov oz. 84 odstotkov vseh pobranih okoljskih davkov. Največji delež vseh okoljskih davkov so plačala gospodinjstva.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke