serbi Odkrito.si

"Kljub hudi bolezni v duši ostaja dobra stara ...

horoskop Svet24.si

Horoskop za četrtek, 17. januarja

ženska Petisvet.si

Rak je krik duše, ki vas prosi ...

innsbruck, sneg Svet24.si

Zimski suši odklenkalo! Zapadlo bo kar precej ...

Jelena Karleuša Svet24.si

Jelena Karleuša se je znašla v srbskem seks ...

Cara Delevingne Najstnica.si

Zaradi ene fotografije izgubila 100 tisoč ...

spela groselj Njena.si

Špela Grošelj blesti v zapeljivih kopalkah

Slovenija

AVP: Prometna varnost se je v lanskem letu izboljšala, ceste so terjale manj smrtnih žrtev kot leta 2017

Deli na:
AVP: Prometna varnost se je v lanskem letu izboljšala, ceste so terjale manj smrtnih žrtev kot leta 2017

Foto: Primož Lavre - Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, in Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU.

Leto 2018 je bilo z vidika prometne varnosti na slovenskih cestah najbolj uspešno v zadnjih 64 letih. Lani je umrlo 92 udeležencev v prometu, kar je 12 manj kot v 2017, je na današnji novinarski konferenci izpostavil direktor agencije za varnost prometa Igor Velov. Nadaljujejo s smelimi načrti za nič smrtnih žrtev v prometu, imajo tudi nove izzive.

Lansko dodatno zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč je po besedah Velova rezultat intenzivnega dela različnih deležnikov, od agencije do policije, ter skupnih prizadevanj za izboljšanje varnosti na cestah. Tako Velov kot vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi Ivan Kapun pa sta na današnji novinarski konferenci poudarila, da izboljšanje prometne varnosti ni nekaj samoumevnega, rezultat nekih hitrih ukrepov, ter da se trend lahko hitro obrne.

Kapun je danes postregel z nekaj statističnimi podatki lanskega dela policije na področju prometne varnosti: obravnavali so 18.000 prometnih nesreč, telesno poškodovanih je bilo 798, ker je slabih 10 odstotkov udeležencev in pet odstotkov manj kot leto prej. Med 92, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, jih je bilo 33 voznikov in 12 potnikov, 15 med njimi pa v času nesreče ni bilo privezanih.

Poleg tega je lani umrlo še osem kolesarjev (šest jih ni uporabljalo kolesarske čelade), 13 pešcev ter 16 voznikov motornih koles (osem jih je umrlo zaradi neprilagojene hitrosti), je naštel Kapun.

Glavni vzrok za smrtne prometne nesreče je še vedno previsoka hitrost vožnje. Največ smrtnih prometnih nesreč se je lani zgodilo ob sobotah, torkih in petkih. Največ se jih je zgodilo med 16. in 23. uro, torej v času po službi. Vzroki so še največkrat hitrost ali nepravilen premik z vozilom, kjer pa so posledice manjše, je še povedal Kapun.

Izboljšanje zaznavajo na področju prisotnosti alkohola, sta izpostavila oba sogovornika. 22 lanskih smrti pripisujejo prisotnosti alkohola, medtem ko je bil prejšnja leta alkohol večinoma povezan s tretjino vseh smrti v prometu, je izpostavil Kapun. Kar je zaskrbljujoče in kaže na svojstven problem, pa je dejstvo, da so imeli vsi udeleženci prometnih nesreč, pri katerih so zaznali prisotnost alkohola, v krvi zelo visoke stopnje alkohola.



Po besedah Kapuna so sicer stopnje alkoholiziranosti pri tistih voznikih, ki jih "ujamejo" med kontrolami prometa, nižje kot v preteklosti. To kaže, da pijan voznik v družbi počasi postaja nekaj nesprejemljivega. "Kar se policije tiče, je tu še več nadzora, da jih izločimo. A to ni rešitev na dolgi rok, za to je nujna preventiva, ozaveščanje, da bomo prijatelju vzeli ključ iz rok, če bo alkoholiziran. Da bo to v družbi postalo nesprejemljivo," je dodal Kapun.

Po prepričanju Velova in Kapuna pa bodo drugačni pristopi potrebni za tiste voznike, pri katerih zaznavajo zelo visoke stopnje alkoholiziranosti. To so namreč vozniki, pri katerih siceršnje akcije proti alkoholu v prometu ne učinkujejo. Raziskava agencije je na primer pokazala, da imajo tisti, ki so udeleženi v več nesrečah, v vsaki naslednji višjo stopnjo alkohola v krvi. "Te resnično nevarne ljudi je treba drugače zajeti," pravi Velov.

Za letošnje leto so si na agenciji zastavili tri glavne cilje: razširitev presoje varnosti cest z avtocest na regionalne in glavne ceste, poenostavitev prekrškovnih postopkov, ki so pri nas po besedah Velova prezapleteni in trajajo predolgo, ter okrepitev preventivnih aktivnosti s poudarkom na starejših in na uporabi mobilnih telefonov.

Kar se tiče preprečevanja uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, je po besedah sogovornikov najmanj priljubljen ukrep sicer usmerjen nadzor prometa, ki pa kratkoročno daje rezultate. A razmišljajo tudi o drugih ukrepih, Velov je napovedal predlog višje sankcije za uporabo telefona med vožnjo.

Kot resen problem, ki pa se ga javnost še ne zaveda dovolj, je Velov izpostavil tudi vpliv psihoaktivnih zdravil na vožnjo. Tovrstna zdravila ter demenca so se po besedah Velova večkrat izkazala za razlog voženj v nasprotno smer pri starejših voznikih. "Tu nas čaka še veliko dela," pravi Velov.