Na Hrvaškem se krepi zloraba prepovedanih drog

Na Hrvaškem ocenjujejo, da se je povečalo število uporabnikov drog in da se mlajši lažje odločajo zanje, saj pri njihovem uživanju ne gre več za kaznivo dejanje, temveč prekršek, je na novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu boja proti prepovedanim drogam povedal hrvaški kriminalist Tomislav Štambuk.

Poudaril je, da se število zasegov drog od leta 1991 povečuje in da so imeli lani nekaj manj kot 11.300 primerov zaseženih mamil. Od tega 70 odstotkov odpade na marihuano. Meni, da je preprodaja mamil postala najdonosnejša kriminalna dejavnost v svetu in da so tudi hrvaški državljani pomemben del "balkanskega narkokartela", posebej pri tihotapljenju kokaina v Evropo.

Stara celina je vodilni trg za heroin in kokain, kar vpliva tudi na Hrvaško, kjer je kokain vse boljše kakovosti, cena pa je enaka, kot je bila takrat, ko je bil kokain slabše kakovosti, je povedal pomočnik direktorja HZJZ Željko Petković. Izpostavil je, da se je na Hrvaškem povečala poraba kokaina, amfetaminov in marihuane.

Objavili so tudi izide raziskave odpadnih voda v 73 mestih v 20 državah članicah Evropske unije, ki kažejo, da se je lani v primerjavi z letom 2013 v Zagrebu za skoraj trikrat povečala poraba kokaina, a je še vedno pod evropskim povprečjem. Hrvaška prestolnica je med prvimi 20 mesti tudi pri porabi amfetaminov in ekstazija.

Na Hrvaškem se je lani zaradi odvisnosti od drog zdravilo 6831 oseb, kar je manj kot leta 2010, ko je bilo na zdravljenju 7550 oseb. Ob tem menijo, da zdravstveni sistem ne more veliko storiti v boju proti prepovedanim mamilom brez sodelovanja s policijo, pravosodjem in socialnimi službami.

Navedli so, da je bila lani povprečna starost oseb na zdravljenju 38,1 leta oz. šest let več kot v začetku desetletja. Najmlajša oseba na zdravljenju je imela 14 let, najstarejša pa 73. Največ oseb na zdravljenju je iz zadrske in istrske županije.

Dodajajo še, da je novih uporabnikov drog manj in da je moških štirikrat več kot žensk. Večinoma gre za brezposelne osebe s srednješolsko izobrazbo, ki živijo pri starših.