Pred kratkim smo pisali o kazenski ovadbi, ki naj bi jo Sova vložila zaradi suma izdaje tajnih podatkov zoper nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Na ministrstvu za notranje zadeve so potrdili, da v zvezi s tem poteka postopek na njihovem inšpektoratu: »Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ) je prejel obvestilo o možnih kršitvah določb zakona o tajnih podatkih. Na podlagi tega obvestila je IRSNZ pričel z aktivnostmi za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti s področja, ki ga ureja zakon o tajnih podatkih in na podlagi katerega lahko IRSNZ ukrepa v okviru svojih pristojnosti.«

Miha Lamut, predsednik komisije DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je povabil Sovo, da vpogleda v pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na zaprtem delu seje. Sova je ugotovila, da je bil eden od omenjenih podatkov, ki je bil razkrit, tajen, je poročala Televizija Slovenija.

Na Specializiranem državnem tožilstva so za STA potrdili, da tudi oni za zdaj niso prejeli ovadbe Sove zoper Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava. Medtem na sodišču teče postopek proti domnevnima ruskima vohunoma, zadeva je v fazi odločanja o zahtevah za izločitev dokazov, so za STA navedli na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (Sova) je predsednica države Nataša Pirc Musar odlikovala z srebrnim redom za zasluge Republike Slovenije.

Po dobro obveščenih virih naj bi Sova pred dvema tednoma zaradi suma izdaje tajnih podatkov na državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava.

Predsednik Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj (NSi) je na omrežju X sporočil, da se predsednik vlade Robert Golob ni udeležil včerajšnje seje na temo aretacije domnevnih ruskih vohunov. V kabinetu predsednika vlade so za STA pojasnili, da Golob na te postopke ni imel in nima vpliva, zato se je opravičil.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je izognila odgovoru na vprašanje, kolikokrat se je njena svetovalka Tatjana Bobnar srečala s prvim predsednikom Milanom Kučanom, ki je podprl njeno kandidaturo.

Po današnji seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je njen predsednik Janez Žakelj (NSi) v izjavi za medije povedal, da bo na podlagi sklepa vabilo na sejo prejel tudi predsednik vlade Robert Golob. Po Žakljevih besedah namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov.

Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik je bil tisti, ki je predlagal možne datume prijetja osumljenih ruskih vohunov, in sicer »iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega«, je Kadivnik povedal na današnji nujni seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) v državnem zboru.

Pooblaščena komisija Knovsa je v torek na Sovi opravila nenapovedan nadzor. Predmet slednjega so bile posebne oblike pridobivanja podatkov, protiobveščevalna dejavnost in varnostna kultura v Sovi, so sporočili iz DZ. Z zapisnikom o izvedenem nadzoru se bodo člani nadzorne komisije seznanili na eni od prihodnjih sej.

Afera Lepa Nataša je dobila pravosodni epilog. Ljubljanska okrajna državna tožilka je zavrgla kazenske ovadbe zoper Rajka Kozmelja, Marjana Šarca in Damirja Črnčeca zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma zaradi napeljevanja k temu kaznivemu dejanju.

Predmet seznanitve Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na sredini seji so bili morebitni podatki oz. aktivnosti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v povezavi s poslovanjem trgovca z elektriko Gen-I na Zahodnem Balkanu, so v Sovi pojasnili za STA.

Slovenska varnostna obveščevalna služba je ob operativnem sodelovanjem z Nacionalnim preiskovalnim uradom petega decembra lani priprla dva ruska vohuna. K nam sta prišla pred šestimi leti kot del programa za nameščanje ilegalnih vohunov. Zakaj se je politika odločila za njuno razkritje in pregon ter kako namerava unovčiti razbitje celice Putinove agenture?

Pooblaščena skupina komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je na Sovi danes opravila nenapovedan nadzor. Člane komisije je zanimalo zakaj so informacije o razkritih ruskih agentih prišle v javnost, poslovanje skupine Gen-I na Balkanu, seznanili so se tudi tehniko zbiranja informacij, so sporočili iz DZ.

Andrej Rupnik, nekdanji direktor Sove, o Sloveniji kot varnem pristanu kriminalcev in tajnih agentov

Vlada je na današnji seji dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Jošku Kadivniku podelila polni mandat na tej funkciji. Na čelo Sove je vlada Kadivnika imenovala za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

V šali bi lahko rekli, da je malo vodilnih položajev v Sloveniji, na katere se ni zavihtela ali se vsaj skušala zavihteti Nataša Pirc Musar. Kot je pred leti v svoji knjigi razkrila nekdanja premierka Alenka Bratušek, je Musarjevo zanimalo vodenje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. No, pri tem ji ni ustregla.

Slovenska obveščevalna agencija (Sova) je krepko prekoračila pooblastila, ko je poskušala preprečiti, da bi odhajajočimi ministri in drugi visoki državni funkcionarji vrnili službene telefone in računalnike, poroča portal Necenzurirano.

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) bo v 14 dneh vložila naznanilo suma zlorabe položaja pri zaposlitvi znanke nekdanjega premiera Marjana Šarca na Sovi. Kaznivega dejanja sumijo Šarca, nekdanjega državnega sekretarja v Šarčevem kabinetu Damirja Črnčeca ter nekdanjega direktorja Sove Rajka Kozmelja, so pojasnili danes. Gre za razvpito afero "lepa N" o zaposlitvi Šarčeve znanke Nataše Hribar, ki je dobila službo v Sovi.

Zdravstveni inšpektorat je končal nadzor nad druženjem uslužbencev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) na gradu Strmol decembra lani. Direktorju Sove Janezu Stušku so kot odgovorni osebi zaradi kršitve epidemioloških ukrepov izrekli globo v višini 400 evrov, drugih udeležencev pa niso kaznovali, poroča Dnevnik.