Borut Sajovic bi bil idealen kandidat za ministra za kmetijstvo

Kandidatu ne manjka političnih izkušenj, navsezadnje je bil 16 let župan občine Tržič, od 2004 do 2011 je bil poslanec LDS, zadnja tri leta je celo vodil poslansko skupino, nato pa se je vrnil v državni zbor leta 2022 kot poslanec Svobode in prevzel vodenje njene poslanske skupine.

Po izobrazbi je veterinar, na tem področju je deloval 20 let, zato bi bil pravzaprav idealen kandidat za ministra za kmetijstvo, a tega je po torpediranju Golobovega izbranca Vojka Adamiča prevzela takratna poslanka Mateja Čalušić.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri izbiri obrambnega ministra. Za premierjevega favorita je veljal strokovno podkovani državni sekretar Damir Črnčec, vendar so ga zavračale vse tri poslanske skupine vladajoče koalicije. Nikakor mu niso mogli odpustiti, da je leta 2014 vodil odbor za zaščito pravic Janeza Janše, pred tem pa Sovo in OVS, sploh pa jih motijo njegovi zapisi na družbenih omrežjih, ki niso v skladu s prevladujočim levim miselnim tokom.

Zastavlja se vprašanje, kaj bo zdaj s Črnčecem, saj ni znano, koliko sta sploh kompatibilna z bodočim ministrom Sajovcem. Po zakonu mora ponuditi odstop, Sajovic ga lahko sprejme oziroma verjetneje je, da se bo Črnčec kar sam poslovil.

V Sloveniji so namreč zapisi izpred desetih let bolj pomembni kot strokovne kvalifikacije.

Črnčecu so že na začetku dali nezaupnico, ko so v poslanski skupini za svojega kandidata za obrambnega ministra predstavili poslanca Svobode Martina Premka, ki pa je za premierja nesprejemljiv zaradi protiukrajinskih stališč, ki jih je izrekal v državnem zboru, ko so poslanci razpravljali o ruski agresiji nad svojo sosedo. V tem smislu se je kot  nevtralna rešitev pojavil Sajovic, ki bo tako svojo politično kariero končal kot minister.

Zastavlja se vprašanje, kaj bo zdaj s Črnčecem, saj ni znano, koliko sta sploh kompatibilna z bodočim ministrom Sajovcem. Po zakonu mora ponuditi odstop, Sajovic ga lahko sprejme oziroma verjetneje je, da se bo Črnčec kar sam poslovil.

Leva scena v vseh treh poslanskih skupinah, tudi v Svobodi, bo najbrž ploskala. Gibanje Svoboda pa bo tako potrdilo, da je to zgolj še ena instant stranka levega političnega pola.

Preden je Golob vstopil v politiko, je obljubil, da bodo »gradili malo levo in malo desno politiko«. Zdi se, da pravzaprav »desne politike« ni oziroma je ne gradijo. Razen, če je desna politika to, da ne sprejmejo davka na premoženje, ki ga nobena »leva vlada« doslej ni sprejela. Morda zato, ker so najbolj glasni levičarji najbolj premožni ljudje, ki sami sebe ne želijo obdavčiti.