Poslanci novega državnega zbora so si najprej potrdili mandate, nato pa so za svojega (začasnega) predsednika izvolili Mateja Tonina. Za zdaj se še ni oblikovala nobena koalicija, ki bi lahko izvolila mandatarja prihodnje vlade.

V igri za začasnega predsednika parlamenta je več imen, jutri nadaljujemo pogovore, je po sestanku levosredinskih strank v Kamniku dejal Marjan Šarec.

Ob ugibanjih, ali bo premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar kandidat za mesto predsednika DZ, se je znova odprlo vprašanje, ali bi lahko opravljal obe funkciji hkrati. Mnenja pravnikov so bila skozi leta različna: nekateri so to možnost kategorično zavrnili, drugim pa se zdi hkratno vodenje vlade in DZ pod določenimi pogoji dopustno.

Del intelektualcev je stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in DeSUS pozval k oblikovanju levosredinske koalicije. Menijo namreč, da v proporcionalnem volilnem sistemu, kot je naš, mandat za sestavo vlade ne pripada avtomatično zmagovalni stranki, ampak stranki, ki je sposobna povezati dovolj parlamentarnih strank in sestaviti vlado.

Možna je vlada treh premierjev: Janeza Janše (SDS), Mira Cerarja (SMC), Alenke Bratušek (SAB), ki bi se ji pridružil še Matej Tonin (NSI).

Miro Cerar je zavrnil poročanje Pop TV, da naj bi se bila stranka SMC v zameno za položaj predsednika državnega zbora pripravljen povezati z SDS.

Predsednik SMC Miro Cerar je po današnji seji izvršnega odbora stranke dejal, da se SMC vidi v koaliciji strank, ki se zavzemajo za odprto, svobodomiselno in razvojno usmerjeno družbo in ki jo želi oblikovati predsednik drugouvrščene na volitvah LMŠ Marjan Šarec. "Če mu uspe sestaviti stabilno koalicijo, bomo del te koalicije tudi mi," je dodal.

Izvršni odbor SMC bo danes opravil prvo analizo minulih državnozborskih volitev in spregovoril o povolilnih korakih. Pogovor bo tako tekel tudi o morebitnem koalicijskem povezovanju, a dokončnih odločitev o tem po napovedih iz stranke predvidoma danes še ne bo. Po nekaterih informacijah so mnenja o tem, s kom se pogajati za vstop v vlado, deljena.

Po nedeljskih parlamentarnih volitvah se, kot kaže, krepijo pogovori med političnimi strankami, ki so prišle v parlament. Relativni zmagovalec, predsednik SDS Janez Janša, je že napovedal, da bo k sodelovanju povabil vse stranke. Povezovalno pobudo bo očitno prevzel tudi drugouvrščeni, predsednik LMŠ Marjan Šarec s pismom o nameri o sodelovanju.

Volilni rezultati so ponovno postregli z nizko volilno udeležbo. Prav bi bilo, da bi naslednja vlada naslovila problem nizke volilne udeležbe tudi tako, da bi uvedla elektronske volitve.

V SDS na volilno nedeljo kljub relativni zmagi ni bilo navdušenja, saj bo sestava vlade zaradi moči levih strank izjemno težavna.

Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.

Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.

Evropska komisarka Violeta Bulc je v štabu SMC po objavi izidov vzporednih volitev, ki so SMC z 9,8 odstotka glasov umestili na tretje mesto dejala, da so lahko izjemno zadovoljni. "V tem trenutku je težko dajati kakršnekoli komentarje o koaliciji, pomembno je, da smo dosegli dovolj visok rezultat, da smo v pogajalski skupini," je dejala. V štabu SMC je po razglasitvi vzporednih rezultatov zazvenel aplavz.

Po 99,89 odstotka preštetih glasov je zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev SDS, ki je osvojila 24,96 odstotka glasov in naj bi v DZ dobila 25 sedežev. Druga je LMŠ (12,66 odstotka in 13 poslancev), tretja pa SD (9,92 odstotka in deset poslancev).

Če bi bile volitve v soboto, bi daleč največ glasov dobila SDS. Obkrožilo bi jo 23,7 odstotka vprašanih, ki se bodo - kot pravijo - verjetno udeležili volitev, je pokazala še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za POP TV izvedla Mediana. SDS sledita LMŠ z 11,2 odstotka in Levica s 7,9 odstotka.

Še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija izvedla Mediana, tudi tokrat izkazuje največjo podporo SDS, ki bi jo volilo 16,5 odstotka vprašanih. Sledita ji Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 8,3 odstotka in Levica s 6,9 odstotka. Petina sodelujočih je še vedno neodločenih.

Anketa, ki jo je za časnik Delo naredil Inštitut Mediana, kaže, da tik pred volitvami največje zaupanje uživa SDS, ki bi jo volilo 16,3 odstotka vprašanih. Sledijo Lista Marjana Šarca (LMŠ), ki bi jo volilo 7,6 odstotka vprašanih, in Levica, ki bi dobila 6,8 odstotka glasov. Še vedno je veliko neopredeljenih.

Stranka SDS je še povečala prednost pred drugouvrščeno Listo Marjana Šarca, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je za Siol.net in Planet TV izvedla Mediana. Na tretje mesto bi se tokrat uvrstila Levica, v DZ pa bi se lahko znova uvrstili tudi SNS in Stranka Alenke Bratušek.

Po volilni napovedi, ki jo za Večer in Dnevnik pripravlja Ninamedia, na prvem mestu še naprej vztraja SDS s 25,5 odstotka. Drugouvrščena Lista Marjana Šarca (LMŠ) je zabeležila izrazit padec in se približala SD, ki ostaja na tretjem mestu. V tekmo za parlamentarne sedeže se je vrnila tudi Stranka Alenke Bratušek (SAB), danes poročata časnika.