Oblikovanje nove vladne koalicije po volitvah, na katerih se je v DZ uvrstilo devet strank, teče precej počasi. Zato tudi ni pričakovati, da bo ta sestavljena do petkove ustanovne seje. Posledično še ni jasno, kdo bo kandidat za predsednika DZ. Je pa Cerar v ponedeljek potrdil, da je SMC "izrazila namen", da bi ga predlagala za mesto predsednika DZ.
Strokovnjak za upravno pravo Rajko Pirnat meni, da hkratno opravljanje obeh funkcij ne bi bilo skladno z vidika načela delitve oblasti. To po njegovem mnenju ne velja le za hkratno opravljanje funkcij predsednika vlade in DZ, pač pa bi morala predsedniku vlade in tudi vsem ministrom, ki so bili izvoljeni za poslance, z dnem potrditve mandata v DZ prenehati tudi pravica do opravljanja tekočih poslov v vladi, je danes dejal za STA.
Edini način, da bi spoštovali načelo delitve oblasti, bi tako bil, da bi vodenje vlade oz. tekočih poslov prevzel podpredsednik vlade, ki v DZ ni bil izvoljen. Prav tako tekočih poslov ne bi več mogli opravljati ministri, ki so postali poslanci, in bi morali njihove resorje prevzeti drugi ministri, še meni Pirnat.
A vsi pravni strokovnjaki takšnega mnenja ne delijo. V vladni službi za zakonodajo poudarjajo, da je primerov, ko so iste osebe do imenovanja nove vlade opravljale tekoče posle predsednika vlade oziroma ministrov, hkrati pa izvrševale tudi poslanski mandat, redno prihajalo na vseh volitvah. Takšna situacija po mnenju službe ni v ničemer sporna, saj gre pri opravljanju tekočih poslov za ustavno dolžnost, pri kandidiranju in izvolitvi za poslanca pa za pravico posameznika, so pojasnili za STA.
V takšnem primeru po mnenju službe ne more priti do vprašanja nezdružljivosti opravljanja več funkcij hkrati. To velja tudi za primer, da bi bil predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, izvoljen za predsednika DZ. Predsednik DZ je namreč poslanec in zanj v primerih vprašanj nezdružljivosti funkcij veljajo enaka pravila kot za vse poslance. Poleg tega lahko vsak poslanec kandidira in je tudi izvoljen za predsednika DZ.
Strogo pravno gledano tako po mnenju službe ni zadržkov, da ista oseba ne bi mogla opravljati obeh funkcij, se jim pa ob tem postavlja vprašanje, ali ju lahko opravlja učinkovito. S tega vidika bi bilo smiselno, da bi v takšnem primeru ob konstituiranju DZ izvolil vsaj še enega podpredsednika, ki bi ga lahko nadomeščal, so še zapisali. Dodali so še, da bi bilo takšno dvojno opravljanje nalog lahko le začasne narave.
Do podobne situacije je sicer prišlo že po volitvah leta 2011, ko je tedanji premier Borut Pahor kandidiral za funkcijo predsednika DZ. Nanjo sicer ni bil izvoljen, a se je pred glasovanjem postavljalo enako vprašanje kot danes.
Tudi je direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar ocenila, da tedanji premier lahko kandidira za predsednika DZ, hkrati pa lahko še vedno formalno opravlja funkcijo predsednika vlade v okviru tekočih poslov, pri čemer sicer ni popolnoma izključila možnosti konflikta pristojnosti. Poleg tega bi dopustnost hkratnega opravljanja funkcij veljala ob predpostavki, da bi bila nova vlada imenovana v nekem razumnem roku.
Pravni strokovnjak in nekdanji ustavni sodnik Franc Grad pa je tedaj spomnil, da vlada - enako kot danes - opravlja le tekoče posle. Zato je treba po njegovih besedah paziti, ko se govori o nezdružljivosti funkcij, saj na strani vlade funkcije sploh ni.
Po drugi strani pa je ustavni pravnik Igor Kaučič ocenil, da bi moral vlado do oblikovanja nove voditi nekdo, ki bi ga določil premier. Res bi bilo namreč nenavadno, da bi predsednik vlade poslal predlog zakona predsedniku državnega zbora, torej samemu sebi, je že leta 2011 ocenil Kaučič.
Podobno je razmišljal še en nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, ki je ocenil, da bi poslanec in predsednik državnega zbora težko odločal o predlogih, ki jih bo podala še vedno "poslovodeča vlada". Zato je menil, da bi moral v tem primeru vlado voditi nekdo od ministrov.