To so znani poslanci, ki bodo morali iskati novo službo: pravi "pokol" pri Cerarjevih

Med 25 novoizvoljeni poslanci SDS jih je kar 17 poslansko funkcijo opravljalo že v iztekajočem se mandatu. V parlament so se tako uvrstili vsi dosedanji poslanci te stranke, z izjemo Vinka Gorenaka in Ljuba Žnidarja.

Sedež v parlamentu si je zagotovil tudi prvak SDS Janez Janša, ki je tako postal poslanec z najdaljšim stažem. V parlament je bil namreč izvoljen na vseh dosedanjih volitvah od prvih demokratičnih volitev leta 1990 naprej. V DZ bo znova tudi dolgoletni vodja poslanske skupine Jože Tanko, v poslanske klopi pa se vračata tudi nekdanja poslanca Alenka Jeraj in Zvone Černač.

Vse dosedanje poslance sta v DZ obdržali stranki Levica in NSi, ki sta v primerjavi s prejšnjimi volitvami izboljšali volilni rezultat. Levica je ohranila aktualnih pet poslancev, med njimi koordinatorja stranke Luko Mesca, in dobila še štiri nove.

NSi bo v DZ še naprej zastopalo dosedanjih pet poslancev, med kateri sta tudi predsednik stranke Matej Tonin in njegova predhodnica Ljudmila Novak, tej poslanski skupini pa se bosta pridružila še dva nova.

Se bo pa moralo iz DZ posloviti kar nekaj poslancev SMC. Stranka, ki je na volitvah leta 2014 dobila 34 poslanskih mandatov, je namreč tokrat dosegla precej slabši volilni rezultat in jo bo v tem sklicu v DZ zastopalo deset poslancev. Med njimi so štirje iz prejšnjega sklica, tudi aktualni predsednik DZ Milan Brglez. Ponovna izvolitev pa denimo ni uspela Janiju Möderndorferju, Saši Tabakoviču in Mitji Horvatu.

Sedež v DZ pa sta si zagotovila tudi predsednik SMC in premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ni pa uspelo ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, ki se je prav tako potegoval za izvolitev v DZ.

SD je sicer v primerjavi s prejšnjimi volitvami izboljšala volilni rezultat, a so se v DZ ponovno uvrstili le trije poslanci te stranke. Med njimi sta vodja poslanske skupine Matjaž Han in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, pridružil pa se jim bo tudi predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan. Za poslansko funkcijo se je neuspešno potegovala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Med tistimi, ki so obdržali poslanske sedeže, sta še dva poslanca DeSUS, tudi vodja poslanske skupine Franc Jurša. Po dosedanjih podatkih pa preboj ni uspel prvaku te stranke Karlu Erjavcu. Na listi DeSUS je med drugim neuspešno kandidirala tudi okoljska ministrica Irena Majcen.

Enaka usoda je doletela Alenko Bratušek, predsednico istoimenske stranke. Stranka je sicer izboljšala rezultat s prejšnjih volitev, a bo vseh pet njenih novoizvoljenih poslancev v DZ novincev.

Novinci bodo tudi poslanci Liste Marjana Šarca, z izjemo Braneta Goluboviča, ki je bil poslanec Pozitivne Slovenije v mandatu 2011 do 2014.

V DZ se je na tokratnih volitvah vrnila nekoč parlamentarna stranka SNS, ki jo bo v poslanskih klopeh zastopal predsednik stranke in nekdanji dolgoletni poslanec Zmago Jelinčič. Preostali novoizvoljeni poslanci so širši javnosti neznani.

Na poslanskih sedežih bo v tem mandatu sedelo tudi pet županov, ki pa se bodo morali zaradi nezdružljivosti od županskih funkcij posloviti. Dva župana sta bila v DZ izvoljena na listi Stranke Alenke Bratušek: župan Bohinja Franc Kramar in komenski župan Marko Bandelli.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec se bo moral posloviti od županovanja v Kamniku, župansko funkcijo pa bosta za poslansko zamenjala tudi župan Rogatca Martin Mikolič (NSi) in župan Selnice ob Dravi Jurij Lep (DeSUS).

Gre sicer za delne neuradne izide volitev, ki se lahko še spremenijo. V nedeljo oddanim glasovom volivcev bodo namreč prišteli še glasovnice, oddane po pošti iz Slovenije in tujine. Ti razmerij med strankami sicer ne morejo bistveno spremeniti, lahko pa vplivajo na to, kdo bo izvoljen v državni zbor.

Poleg tega bo najverjetneje kar nekaj izvoljenih poslancev po oblikovanju vlade zasedlo ministrske funkcije in jih bodo v DZ nasledili nadomestni poslanci.