Petkovi kolesarji so včeraj protestirali proti diktaturi in v podporo sodni veji oblasti. Obiskali so ustavno sodišče, okrožno sodišče in okrožno državno tožilstvo ter na vrata teh ustanov nalepili razglas, na katerem med drugim piše: "V tej ustanovi dosledno spoštujemo in upoštevamo ustavo RS, človekove pravice, zakone in uredbe ter vladavino prava".

Petkovi protestniki so včeraj protestirali za pitno vodo, po njihovih ocenah se jih je zbralo okoli 3000. S kolesi in peš so se od trga Republike odpravili do Prešernovega trga, kjer sta jih nagovorili predstavnica organizacije Umanotera Gaja Brecelj in koordinatorka zbiranja referendumskih podpisov za pitno vodo Alenka Kleč Bricelj.

Po torkovem množičnem shodu se je včeraj v centru Ljubljane na kolesih zbralo nekaj 100 protestnikov, ki izražajo nestrinjanje z vladajočo politiko. Protestniki so se ob kroženju po ulicah ustavili tudi pred poslopjem STA, kjer so prižgali "simbolni ogenj upora". Kasneje so se vrnili na Trg republike, kjer so prižgali protestni kres.

Po ocenah policije se je v torek popoldne v Ljubljani na neprijavljenem shodu zbralo okoli 10.000 protestnikov. Policisti so do sedaj ugotovili 45 kršitev zakona o nalezljivih boleznih, pri čemer so izrekli 33 opozoril, medtem ko ostali prekrškovni postopki še potekajo, eno kršitev javnega reda in miru in eno kršitev cestnoprometnih predpisov.

Na dan upora proti okupatorju se je v Ljubljani zbrala množica ljudi, ki so izrazili upor proti zanje spornim ravnanjem oblasti. Slišati je bilo znano geslo smrt fašizmu, svoboda narodu. V govorih in s transparenti so se med drugim zavzeli za svobodo, demokracijo in vladavino prava. Rojeva se nova združena fronta, so sporočili protestniki.

Leto dni po prvem kolesarskem protestu so se tudi včeraj oglasili kolesarski zvonci v znak protesta proti ravnanjem oblasti, s katerimi se ne strinjajo. "Protestno gibanje je bilo v zadnjem letu eden izmed ključnih kritičnih glasov v državi, držalo je ogledalo represivni oblasti," so med drugim prepričani v protestni ljudski skupščini.

Po pojasnilu notranjega ministra Aleša Hojsa so se za omejitev zbiranja do deset ljudi odločili na predlog strokovne skupine, njihovim predlogom nadaljnjega sproščanja na tem področju pa bodo sledili tudi v prihodnje. Kot je dejala vodja skupine Mateja Logar, je verjetnost, da bo v skupini desetih nekdo okužen, bistveno manjša kot v večji skupini.

Vlada je včeraj odločila, da bo že od petka dovoljeno prehajanje med vsemi statističnimi regijami. Po novem pa bo dovoljeno zbiranje do deset ljudi, ki niso člani skupnega gospodinjstva, in ne več sto, kot to velja trenutno. Enaka omejitev bo veljala tudi za javne prireditve, izhaja iz sporočila po včerajšnji seji vlade.

Mariborska okrajna sodnica je ustavila prekrškovni postopek zoper dijaka, ki je februarja sodeloval na mirnem protestu na Trgu svobode v Mariboru, s katerim so dijaki zahtevali vrnitev v šolske klopi. Zagovornik Dino Bauk pričakuje takšno odločitev tudi v primeru ostalih dveh dijakinj, ki sta se znašli v enakem postopku.

S ponedeljkom bo v Sloveniji ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih, je danes pojasnil minister Aleš Hojs. S tem bo vlada sledila odločitvi ustavnih sodnikov, pri čemer pa se Hojs nadeja, da bodo posredovali konkretne predloge, s katerimi je mogoče na shodih preprečiti škodljive posledice za zdravje ljudi.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. Vladi je naložilo, naj prepoved v sedmih dneh uredi na novo, pri tem pa upošteva pomen shodov za delovanje demokratične države. Odločitev je objavljena v uradnem listu.

Policisti so tudi na nedeljskem shodu v Mariboru, na katerem se je zbralo okrog 100 nasprotnikov epidemioloških ukrepov, ukrepali zaradi nespoštovanja ukrepov. Uvedli bodo štiri hitre postopke z izdajo odločbe o prekršku, izdali pet plačilnih nalogov, izrekli dve opozorili, podali pa bodo tudi en predlog drugemu prekrškovnemu organu.

V središču Ljubljane in Maribora se je včeraj na mirnih protestih zbralo nekaj sto ljudi, ki so izražali nasprotovanje ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa in cepljenju. Shode je spremljala policija, ki pa ni posredovala.

Petkovi protesti so bili znova najbolj množično obiskani v prestolnici, kjer so tokrat v ospredje postavili skrb za stanovalce domov za starejše ob pojavu okužbe z novim koronavirusom. Izrazili so nasprotovanje namestitvam starejših v zabojnike. V Izoli pa je bilo slišati predvsem pozive proti korupciji in k odstopu župana Danila Markočiča.

Tokratni protivladni shod je v prestolnici zbrane popeljal na ekskurzijo v preteklost, na Roško, kjer so leta 1998 potekali protesti ob sojenju četverici. Danes so protestniki z vzvratno hojo opozorili na vračanje v preteklost, a se ob tem zavzeli za premik v sedanjost. Posebej kritični so bili do premierja Janeza Janše.

Kljub slabemu vremenu protestniki nadaljujejo s petkovim opozarjanjem na ravnanja vladajočih, s katerimi se ne strinjajo. Na včerajšnjih protestih v prestolnici so se med drugim zavzeli za pravice žensk.

Člani Civilne iniciative za sobivanje so včeraj popoldne na ljubljanskem Kongresnem trgu znova pripravili protestni shod proti odstrelu medvedov in volkov. Na seznamu zahtev, ki jih bodo naslovili na državne organe, je tudi razveljavitev interventnega zakon ter razrešitev okoljskega ministra Simona Zajca in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec.

Na Prešernovem trgu v Ljubljani se bodo na shodu pod geslom Rešimo Slovenijo zbrali predstavniki več kot 20 iniciativ, društev in političnih strank. Organizatorji pričakujejo vsaj 1000 ljudi, pripravljajo pa tudi kulturni program z domoljubnimi pesmimi. Opozoriti želijo na neenakost pred zakonom na različnih področjih družbenega življenja.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na sobotnem predvolilnem shodu HDZ v Zagrebu opozorila na nevarnost krepitve skrajno desnega populizma in nacionalizma, a so njene besede zasenčili nacionalistični toni. Na shodu so namreč med drugim predvajali pesem "ustaškega barda" Marka Perkovića-Thompsona, je poročal berlinski Der Tagesspiegel.

Milan Zver na postavljeno trditev v vprašanju v intervjuju za strankarsko glasilo SDS Demokracijo: "Predstavniki novonastale Domovinske lige so malo nenavadno nastopili v Črnomlju, ko se je belokranjska civilna družba zavzela za bolje varovano južno mejo..."