Ameriško košarkarsko zvezdnico Brittney Griner, ki so jo v Rusiji obsodili na devet let zaporne kazni, so izpustili iz zapora. Na letališču v Abu Dabiju so jo danes izmenjali z ruskim trgovcem z orožjem Viktorjem Butom, ki je bil zaprt v ZDA, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Ruske oblasti v ukrajinski regiji Herson so danes prebivalce pozvale, naj svoje prihranke zamenjajo za ruske rublje. Plačevanje v ukrajinski valuti, grivni, se bo namreč končalo 1. januarja, je na Telegramu napovedal proruski guverner regije Vladimir Saldo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj obiskal most, ki celinsko Rusijo povezuje z anektiranim ukrajinskim polotokom Krim in na katerem je v začetku oktobra odjeknila eksplozija ter ga močno poškodovala. Po mostu, ki je zdaj delno odprt za promet, se je ruski predsednik zapeljal za volanom mercedesa, je razvidno iz videoposnetka na spletu.

Nekdanji novinar Mladine in urednik zunanjepolitične redakcije na Dnevniku je na portalu insajder objavil članek svoje žene Svetlane Vasović, kjer ta navaja trditve ruskih obveščevalcev, da »se Poljska pripravlja na aneksijo zahodnih ukrajinskih regij«.

Okoli 200 milijonov ameriških dolarjev vredno superjahto proruskega ukrajinskega oligarha Viktorja Medvedčuka, ki so jo zaplenili na Hrvaškem, bo Ukrajina prodala na dražbi, je poročal britanski časnik Guardian. To bo prva tovrstna prodaja v korist Ukrajincev, odkar so zahodne države uvedle sankcije zaradi ruske invazije na Ukrajino.

Obrambni minister Marjan Šarec je danes na povabilo ukrajinskega ministra za obrambo Oleksija Reznikova skupaj z delegacijo obiskal Ukrajino, so sporočili z ministrstva za obrambo. Šarec je ukrajinskemu kolegu prenesel izraze podpore in poudaril, da bo Slovenija tudi v prihodnje pomagala Ukrajini na več področjih.

Na spletu je zakrožil kratek videoposnetek ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta spremlja nagovor lažnega nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki so ga ruski strokovnjaki ustvarili s pomočjo umetne inteligence. V lažnem nagovoru Scholz med drugim prizna, da Nemčija ne shaja dobro brez ruskega plina, ob čemer se Putin zasmeji.

Zaradi ruskega obstreljevanja energetske infrastrukture čaka tri milijone prebivalcev Kijeva najhujša zima po drugi svetovni vojni, je v danes objavljenem komentarju za nemški tabloid Bild opozoril župan mesta Vitalij Kličko. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je obtožil, da skuša z napadi na civilno infrastrukturo pregnati ljudi iz mesta.

Poleg ZDA in Velike Britanije je pri zagotavljanju vojaške, politične, gospodarske in človekoljube pomoči Ukrajini najbolj dejavna 38-milijonska Poljska. Takšno ravnanje Poljakov je normalno in pričakovano, kajti njihova politična elita se ne glede na globoke ideološke delitve in razprtije zaveda, da bi novi val ruskega imperializma – če bi seveda povsem preplavil Ukrajino – pljusknil tudi v Moldovo, Gruzijo, pribaltske države in Poljsko.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je v sredo na novinarski konferenci dejal, da vidi možnost za politično rešitev vojne v Ukrajini, ker je Moskva utrpela hude izgube in še vedno trpi. Obenem pa je menil, da nobena stran v spopadu nima možnosti za popolno zmago.

Raketa, ki je v torek zvečer padla na skladišče z žitom na vzhodu Poljske in ubila dva človeka, je bila zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe, je danes v Varšavi ocenil poljski predsednik Andrzej Duda. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je v tem oziru dejal, da ni potrebe po sprožitvi 4. člena Severnoatlantske pogodbe.

Ameriški predsednik Joe Biden je po izrednem sestanku voditeljev držav G7 in nekaterih držav zveze Nato na Baliju, kjer poteka vrh skupine G20, dejal, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je na vzhodu Poljske ubila dve osebi, izstreljena iz Rusije. Glede na nekatere navedbe bi lahko šlo za raketo ukrajinske obrambe.

Tako ukrajinski kot ruski vojni ujetniki so bili podvrženi zlorabam in mučenju, je ob današnji predstavitvi poročila dejala Matilda Bogner, vodja delegacije ZN za človekove pravice v Ukrajini. Pri tem je sicer dodala, da je slaba obravnava vojnih ujetnikov bolj "sistematična" na ruski strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je danes ob robu vrha G20 na indonezijskem otoku Bali srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in zatrdil, da Rusija in Kitajska ohranjata "vseobsegajoče partnerstvo in strateško sodelovanje". Lavrov se je moral sicer na vrhu G20 soočiti s številnimi kritikami na račun Rusije zaradi vojne v Ukrajini.

Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino je pozval Rusijo in Ukrajino, naj med svetovnim prvenstvom v Katarju skleneta enomesečno premirje, sta poročali nemška in francoska tiskovna agencija dpa in AFP. Na vrhu skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev na Baliju je dejal, da je mundial "edinstvena platforma" za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem rednem nočnem nagovoru dejal, da je pripravljen na pogovore z Rusijo, vendar le na pristna pogajanja, ki bodo vsebovala vrnitev zasedenega ukrajinskega ozemlja, zagotovilo odškodnin za ruske napade in kazni za odgovorne za vojne zločine, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo je po vsej Ukrajini brez električne energije približno 4,5 milijona ljudi, je v četrtek zvečer opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Rusijo obsodil energetskega terorizma.

Kriminalci so si prilastili oblast v Rusiji in si jo skušajo obdržati s prevaro, nasiljem in terorjem, v manifestu piše v Sloveniji živečih ruskih državljanov, ki nasprotujejo Putinovemu režimu in ruskemu napadu na Ukrajino.

Slovenska vlada se je odzvala na nedavni tvit ruskega zunanjega ministrstva, v katerem je ob svarilu, da Ukrajina načrtuje umazano bombo, fotografija, ki izvira iz Slovenije. V treh sporočilih, ki jih je v torek objavila na Twitterju, vlada poudarja, da so radioaktivni odpadki v Sloveniji varno shranjeni in se ne uporabljajo za umazane bombe.

Prejšnji teden je skupina okoli 40 slovenskih intelektualcev večinoma leve politične provenience na vlado naslovila odrto pismo, v katerem predlagajo spremembo slovenske politike do Rusije. Prvopodpisana sta Spomenka Hribar in Aurelio Juri. Vlado kritizirajo, ker »nekritično sledi« enotni politiki EU in Nata pri zoperstavljanju agresiji Rusije na Ukrajino. Strinjajo se sicer, da je Putinova agresija zločinska in neopravičljiva, toda po njihovem se Zahod ne odziva primerno.