Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je s štirimi glasovi za in devetimi proti včeraj zavrnil predlog SDS, da Slovenija uvrsti Rusijo med države, ki podpirajo terorizem. Podobno resolucijo je novembra lani sprejel Evropski parlament.

Vojna je bila budnica, ne samo za Slovenijo temveč za Nato in EU, je državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec dejal v pogovoru za Center za analizo politik (CEPA).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinske sile v Donbasu na vzhodu države bijejo bolečo in težko bitko. V okolici Bahmuta, kjer že tedne potekajo hudi spopadi, naj bi nazadnje odbile več kot 130 napadov. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je medtem v Donbasu obiskal Mariupolj, ki ga je Rusija zasedla maja lani.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po klavzuri nemške vlade, ki se jo je včeraj udeležila na povabilo nemškega kanclerja Olafa Scholza, izjavila, da Evropska unija od ZDA "do zdaj ni prejela nobenih dokazov", ki bi nakazovali, da Kitajska razmišlja o dobavi orožja Rusiji za vojno v Ukrajini.

Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je vložilo obtožnico s predlogom za podaljšanje pripora zoper domnevna ruska vohuna, poročata portal N1 in časnik Delo. Domnevna vohuna sta sicer v priporu že tri mesece, zaradi kaznivega dejanja vohunstva ter overitve lažne vsebine pa jima grozi več let zaporne kazni.

Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je v odzivu na medijska poročanja o domnevnih dobavah srbskih raket Ukrajini sporočil, da Beograd ne prodaja orožja ali vojaške opreme "niti eni strani v konfliktu", je v ponedeljek srbski poročal portal televizije N1.

Zmaga Ukrajincev v bitki z Rusijo je lahko zagotovljena le z nadaljevanjem vsestranske humanitarne in vojaške pomoči, je prepričan dr. Jevgenij Gorešnik, eden izmed organizatorjev shoda v podporo Ukrajini na Kongresnem trgu v Ljubljani: »Brez orožja se ne moremo braniti in ne moremo zmagati v vojni.« Pričakuje, da bo proti Rusiji uvedenih še več sankcij in da Rusija kot država, ki stalno izvaja teroristične napade, ne bo več članica mednarodne skupnosti: »Čutiti mora posledice svojih agresivnih dejanj.«

Gibanje ruskih državljanov v Sloveniji Slovo je na ljubljanskem Prešernovem trgu včeraj pripravilo shod v podporo Ukrajini. Kot so poudarili, se mora ruska vojaška agresija v Ukrajini končati, Rusi pa bi se morali upreti režimu predsednika Vladimirja Putina. Shoda se je udeležilo nekaj deset ljudi.

Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo "posebna vojaška operacija", kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v približno dveurnem govoru o stanju v državi krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu, ob tem pa poudaril, da gospodarske sankcije Zahoda niso ohromile Rusije. Obljubil je podporo vojnim veteranom in družinam ubitih vojakov ter napovedal obnovo na ozemljih v Ukrajini, ki si jih je priključila Moskva.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo imel danes, tri dni pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, nagovor o stanju v državi. Po napovedih Kremlja bo govoril o posebni vojaški operaciji v Ukrajini, kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, pa tudi o gospodarskih in socialnih razmerah v državi.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pred prihajajočo obletnico ruske invazije v Ukrajini v nedeljo opozoril, da naj bi Kitajska razmišljala o dobavah orožja in streliva Moskvi. V Pekingu so danes zavrnili te navedbe in Washington obtožili širjenja lažnih informacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarski premier Viktor Orban je včeraj v rednem letnem govoru o stanju v državi izpostavil, da je bilo lansko leto najtežje po spremembi političnega sistema v letih 1989 in 1990. Za letošnje leto pa je napovedal, da bo zaradi migracij, vojne v Ukrajini in inflacije najnevarnejše, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Slovenska varnostna obveščevalna služba je ob operativnem sodelovanjem z Nacionalnim preiskovalnim uradom petega decembra lani priprla dva ruska vohuna. K nam sta prišla pred šestimi leti kot del programa za nameščanje ilegalnih vohunov. Zakaj se je politika odločila za njuno razkritje in pregon ter kako namerava unovčiti razbitje celice Putinove agenture?

Rusija je danes sporočila, da bo nacionalizirala "tuje premoženje" na polotoku Krim, ki si ga je priključila leta 2014, vključno s premoženjem, ki je lastniško povezano z Ukrajino. Del tega premoženja namerava po poročanju ruskih tiskovnih agencij porabiti za financiranje vojaškega posredovanja v Ukrajini.

Avstrija se je znašla pod pritiskom, naj prepreči udeležbo Rusije na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo 23. in 24. februarja na Dunaju. K temu so Avstrijo v pismu pozvale delegacije 20 držav, tudi Slovenije, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusija vztraja pri udeležbi na srečanju.

Tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo, sta pripadnika ruske obveščevalne službe, je za RTV Slovenija potrdila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je tudi ponovila, da ruskega veleposlanika v Sloveniji za zdaj še ni povabila na zagovor na zunanje ministrstvo.

Nacionalni preiskovalni urad je na podlagi podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v skladu z usmeritvami tožilstva decembra lani pridržal tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Agenta so prijeli v pisarni v poslovni stavbi v Ljubljani. Sodišče je zanju odredilo pripor, grozi jima do osem let zapora.

Evropske države so v zadnjih letih vse bolj pozorne na morebitno rusko vohunjenje med njihovimi oboroženimi silami, obveščevalnimi službami in drugimi državnimi institucijami. Domnevni ruski vohuni so namreč že povzročili preglavice v številnih državah, poroča bruseljski portal Euractiv. Dva domnevna ruska vohuna sta priprta tudi v Sloveniji.