Gibanje ruskih državljanov v Sloveniji Slovo je na ljubljanskem Prešernovem trgu včeraj pripravilo shod v podporo Ukrajini. Kot so poudarili, se mora ruska vojaška agresija v Ukrajini končati, Rusi pa bi se morali upreti režimu predsednika Vladimirja Putina. Shoda se je udeležilo nekaj deset ljudi.

Mineva leto dni, odkar je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Pričakovanje Rusije, da bo "posebna vojaška operacija", kot jo imenuje Kremelj, trajala le nekaj dni, se po silovitem ukrajinskem odporu ni uresničilo. Vojna, ki ji ni videti konca, je zahtevala grozovit davek in ima posledice globalnih razsežnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v približno dveurnem govoru o stanju v državi krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu, ob tem pa poudaril, da gospodarske sankcije Zahoda niso ohromile Rusije. Obljubil je podporo vojnim veteranom in družinam ubitih vojakov ter napovedal obnovo na ozemljih v Ukrajini, ki si jih je priključila Moskva.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo imel danes, tri dni pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino, nagovor o stanju v državi. Po napovedih Kremlja bo govoril o posebni vojaški operaciji v Ukrajini, kot v Moskvi imenujejo vojno v Ukrajini, pa tudi o gospodarskih in socialnih razmerah v državi.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pred prihajajočo obletnico ruske invazije v Ukrajini v nedeljo opozoril, da naj bi Kitajska razmišljala o dobavah orožja in streliva Moskvi. V Pekingu so danes zavrnili te navedbe in Washington obtožili širjenja lažnih informacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarski premier Viktor Orban je včeraj v rednem letnem govoru o stanju v državi izpostavil, da je bilo lansko leto najtežje po spremembi političnega sistema v letih 1989 in 1990. Za letošnje leto pa je napovedal, da bo zaradi migracij, vojne v Ukrajini in inflacije najnevarnejše, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Slovenska varnostna obveščevalna služba je ob operativnem sodelovanjem z Nacionalnim preiskovalnim uradom petega decembra lani priprla dva ruska vohuna. K nam sta prišla pred šestimi leti kot del programa za nameščanje ilegalnih vohunov. Zakaj se je politika odločila za njuno razkritje in pregon ter kako namerava unovčiti razbitje celice Putinove agenture?

Rusija je danes sporočila, da bo nacionalizirala "tuje premoženje" na polotoku Krim, ki si ga je priključila leta 2014, vključno s premoženjem, ki je lastniško povezano z Ukrajino. Del tega premoženja namerava po poročanju ruskih tiskovnih agencij porabiti za financiranje vojaškega posredovanja v Ukrajini.

Avstrija se je znašla pod pritiskom, naj prepreči udeležbo Rusije na zasedanju parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki bo 23. in 24. februarja na Dunaju. K temu so Avstrijo v pismu pozvale delegacije 20 držav, tudi Slovenije, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusija vztraja pri udeležbi na srečanju.

Tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo, sta pripadnika ruske obveščevalne službe, je za RTV Slovenija potrdila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je tudi ponovila, da ruskega veleposlanika v Sloveniji za zdaj še ni povabila na zagovor na zunanje ministrstvo.

Nacionalni preiskovalni urad je na podlagi podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v skladu z usmeritvami tožilstva decembra lani pridržal tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Agenta so prijeli v pisarni v poslovni stavbi v Ljubljani. Sodišče je zanju odredilo pripor, grozi jima do osem let zapora.

Evropske države so v zadnjih letih vse bolj pozorne na morebitno rusko vohunjenje med njihovimi oboroženimi silami, obveščevalnimi službami in drugimi državnimi institucijami. Domnevni ruski vohuni so namreč že povzročili preglavice v številnih državah, poroča bruseljski portal Euractiv. Dva domnevna ruska vohuna sta priprta tudi v Sloveniji.

Nekdanji britanski premier Boris Johnson je izjavil, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin v "nenavadnem" telefonskem pogovoru tik pred napadom Rusije na Ukrajino zagrozil z raketnim napadom. Grožnjo naj bi izrekel po tem, ko mu je Johnson dejal, da bi vojna v Ukrajini pomenila "popolno katastrofo", poroča britanski BBC.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je odkrila in v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) priprla dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo, poročata časnik Delo in spletni portal Siol. Ruska agenta so prijeli v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom. Po poročanju portala 24ur.com gre za državljana Argentine Mario Roso Mayer Munos in Ludwiga Gischa.

Ameriška vlada je v četrtek uvedla sankcije proti ruski paravojaški skupini Wagner, ki jo je prejšnji teden označila za transnacionalno kriminalno organizacijo. Sankcije so ZDA uvedle tudi proti kitajskemu podjetju, ki je Wagnerju pomagalo s satelitskimi posnetki Ukrajine.

Po nizu pritiskov je ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski Nemčijo neposredno pozval, naj njegovi državi pošlje tanke leopard, ki da jih potrebujejo za obrambo. Pred srečanjem kontaktne skupine za pomoč Ukrajini, ki bo razpravljala prav o dobavi novega orožja, je zavrnil obotavljanje Nemčije, češ da bo poslala tanke, če to storijo tudi ZDA.

Iz priveza v Betini na hrvaškem otoku Murter je oktobra lani izginila jahta ruskega oligarha Ališera Usmanova in njegove žene Irine, poročajo hrvaški mediji. Hrvaške oblasti so jahto zaplenile kot del sankcij Zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, za njeno izginotje pa so izvedele šele minuli teden.

Na današnji skupščini imetnikov depozitnih potrdil Fortenova Group STAK Stiching v Amsterdamu, končnega lastnika Fortenova grupe d.d., so bili vsi predlagani sklepi podprti in izglasovani z več kot 77 odstotki glasov prisotnih.

Napad ukrajinske vojske na ruske sile v mestu Makijivka na vzhodu Ukrajine je omogočila uporaba prenosnih telefonov vojakov, je davi sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi in napovedalo ukrepanje proti odgovornim. Obenem so po začetnih navedbah o 63 smrtnih žrtvah to število zvišali na 89, medtem ko Ukrajina govori o še več ubitih.

Ruska agresija zoper Ukrajino je v mnogočem predrugačila globalno skupnost; povzročila je tudi skokovito rast cen energentov in hrane, ohromila delovanje raznih mednarodnih organizacij in integracij, predvsem pa bo neizogibni zlom poskusa obnove (veliko)ruskega imperija zelo verjetno znatno okrepil nekatere tradicionalne rivalke Rusije v Evraziji. Med njimi je na prvem mestu brez dvoma 83-milijonska Turčija, naslednica stare muslimanske velesile osmanskega imperija (uradni naziv: Vrhovna osmanska država), ki se je na vrhuncu svoje moči v drugi polovici 16. stoletja razprostiral na velikanskih območjih Evrope, Azije in Afrike.