Blagovne znamke Alpsko mleko, Radenska, Milka, Barcaffe in Argeta tudi po desetih letih ostajajo na vrhu lestvice najmočnejših znamk v Sloveniji, izhaja iz raziskave družbe Valicon. Pri tem je največji skok uspel znamki Alpsko mleko, ki se je s šestega mesta leta 2016 tokrat povzpela na prvo, so poudarili v Valiconu.

Tri četrtine vprašanih je v raziskavi družbe Valicon z naslovom Nova normalnost odgovorilo, da jih najbolj skrbi inflacija. Grožnja gospodarske krize skrbi 39 odstotkov vprašanih, morebitno pomanjkanje dobrin, hrane in energentov pa 36 odstotkov. Občutno pa je naraslo pripisovanje odgovornosti za vojno Ukrajini, tako v Sloveniji kot v regiji.

Večina evropskih državljanov si želi, da bi jih EU v luči svetovnih kriz zaščitila in pri soočanju z izzivi delovala enotno, kaže danes objavljena javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta - Eurobarometer. Vprašani v Sloveniji so ob tem v primerjavi z evropskim povprečjem precej manj pomena pripisali obrambi in varnosti.

Slovenski osmošolci so pri računalniški in informacijski pismenosti nekoliko nad mednarodnim povprečjem, vendar slabši kot pred desetimi leti, je pokazala mednarodna študija računalniške in informacijske pismenosti (ICILS) za leto 2023. Pri računalniškem mišljenju pa so osnovnošolci v Sloveniji pod mednarodnim povprečjem, so še ugotovili v študiji.

Slovenci in zlasti Hrvati bi na predsedniškem položaju v ZDA raje videli demokratsko kandidatko Kamalo Harris, večina Srbov na drugi strani podpira republikanca Donalda Trumpa, v Bosni in Hercegovini pa je podpora skoraj enakomerno razdeljena med Harris, Trumpa in neodločene, kaže nedavno izvedena raziskava podjetja Valicon.

Obseg finančnih sredstev gospodinjstev se je lani na globalni ravni povečal za 7,6 odstotka, od tega v Sloveniji za 6,8 odstotka. Z naraščanjem obrestnih mer se je rast zasebnega dolga globalno gledano upočasnila na 4,1 odstotka in bila s tem najnižja v zadnjih devetih letih, je pokazala raziskava družbe Allianz.

Potem ko je Evropska agencija za okolje (EEA) konec avgusta objavila, da je Ljubljana po kakovosti zraka v evropskih mestih med 372 mesti v zadnji šestini, je ljubljanski župan Zoran Janković danes izpostavil, da številkam ne oporeka, si pa želi, da bi se pri glavnih mestih upoštevalo ne le merilnih postaj ob prometnicah, temveč tudi v zaledju.

Po uspešni lanskoletni akciji Koraki za Urbana ponovno zbirajo sredstva za razvoj programa genske terapije za sindrom CTNNB1, za katerim trpi mladi Urban Miroševič. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, za zadnjo fazo razvoja pa potrebujejo še 470.000 evrov, so sporočili s Fundacije CTNNB1.

Več kot polovica Ukrajincev še vedno verjame v zmago v vojni proti Rusiji, medtem ko so prebivalci evropskih držav glede tega precej bolj skeptični in v večji meri kot najverjetnejši izid vojne ocenjujejo kompromis med Rusijo in Ukrajino, kaže danes objavljena raziskava think-tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR).

Zanimanje državljanov članic Evropske unije za evropske volitve, ki bodo čez približno 50 dni, se krepi, kaže danes objavljena raziskava Evropskega parlamenta. Če bi volitve potekale prihodnji teden, bi se jih verjetno udeležilo 71 odstotkov vprašanih državljanov EU in 62 odstotkov vprašanih v Sloveniji.

Raziskava Ogledalo Slovenije je izmerila občuten padec zaupanja v spletne trgovine in opazno rast zaupanja v banke, prav tako padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanja v zdravstvo. Na prvem mestu med institucijami in organizacijami ostaja civilna zaščita, gasilci pa so na vrhu najbolj zaupanja vrednih poklicev dobili družbo.

Preprostejše in bolj zlovoljne, v to smer se je v zadnjih desetletjih razvila zahodna pop glasba, je ugotovitev obsežne avstrijsko-nemške raziskave. Raziskovalci so ovrednotili besedila več kot 350.000 pesmi v angleškem jeziku.

Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi PISA 2022 na področju matematične in naravoslovne pismenosti dosegli nadpovprečne rezultate, pri bralni pismenosti pa so pod povprečjem OECD. Na vseh treh področjih so dosegli nižje rezultate kot leta 2018, nižje je tudi povprečje OECD, je predstavila Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.

Okoljske meritve, izvedene spomladi nad Azijo, so pokazale skrb vzbujajoče stanje ozračja na tem delu planeta, so danes opozorili člani ekipe projekta Green Light World Flight na čelu s slovenskim letalcem in raziskovalcem Matevžem Lenarčičem. Ob tem so opozorili na nujnost čimprejšnjega izvajanju ukrepov za preprečitev najhujših scenarijev.

Na Fakulteti za družbene vede so pred kratkim predstavili poročilo o raziskavi o rabah tehnologij in medijskih preferencah učencev v zadnjem triletju osnovne šole in dijakov srednjih šol. Osnovnošolcev je v celoti na vprašalnik odgovorilo 2.147, srednješolcev 952. Kot so zapisali avtorji raziskave, je bilo med srednješolci 43,2 odstotka fantov, 52,9 odstotka deklet in 3,9 odstotka drugih.

Sedem let po referendumu o brexitu več kot 50 odstotkov Britancev meni, da je bila odločitev o izstopu iz EU napačna, medtem ko 34 odstotkov ljudi še vedno podpira brexit, kažejo rezultati raziskave družbe Deltapoll. Druga raziskava objavljena pred obletnico brexita pa navaja, da je kar 75 odstotkov Britancev izgubilo zaupanje v politike.

Zaradi dela na daljavo so številne nemške pisarne prazne. Na dan je v povprečju premalo izkoriščenih 12,3 odstotka vseh delovnih mest v pisarnah, medtem ko je bil ta delež leta 2019, pred izbruhom pandemije covida-19, pri 4,6 odstotka, ugotavlja raziskava münchenskega inštituta Ifo.

Na lestvici medijske svobode, ki jo od leta 2002 objavlja organizacija Novinarji brez meja (RSF), je Slovenija od lani napredovala za štiri mesta. RSF v letnem poročilu o indeksu medijske svobode sicer ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zadovoljive v manj kot tretjini držav, panogo pa da vedno bolj spodkopava industrija lažnih novic.

Po raziskavi #Novanormalnost družbe Valicon stopnja zaupanja v delo vlade Roberta Goloba še naprej upada. V marčevski meritvi je bila -18, kar je za 40 točk manj od najvišje izmerjene stopnje zaupanja junija lani. Po letu dni vojne v Ukrajini so izmerili tudi, da državljani v manjši meri kot na začetku zanjo krivijo Rusijo.

Nova študija kaže, da je majevski koledar v resnici mnogo starejši, kot so domnevali. Starodavni koledar morda izvira že iz leta 1100 pred našim štetjem, kar je več stoletij prej, kot je bilo ocenjeno doslej. Za prelomno odkritje, ki je bilo objavljano v reviji Science Advances, je zaslužen slovenski arheolog Ivan Šprajc, so sporočili z ZRC SAZU.