Slovenski šolarji so se v mednarodni raziskavi odrezali slabše kot pred leti

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so ob hkratni mednarodni objavi predstavili prve rezultate mednarodne raziskave v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk (PISA) 2022, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Kot je navedla nacionalna koordinatorka raziskave Šterman Ivančič, so na področju matematične pismenosti, ki je bila letos poudarjeno področje, slovenski 15-letniki dosegli 485 točk, kar je značilno več od povprečja OECD, ki je bilo 472 točk. Ob tem pa Slovenija beleži negativen trend, saj so 15-letniki leta 2018 dosegli 509, povprečje OECD pa je bilo takrat 489 točk. Tudi v preteklih letih so bili slovenski dosežki višji od lanskih. V lanski raziskavi imajo sicer med evropskimi državami značilno višje dosežke le štiri evropske države: Estonija, Švica, Nizozemska in Irska, izstopajoče najvišje rezultate pa so dosegli učenci v Singapurju.

Temeljna matematična znanja in spretnosti je doseglo 75 odstotkov slovenskih 15-letnikov, kar je manj kot v preteklih letih, prav tako je manj učencev doseglo najvišje ravni matematične pismenosti. Slovenski dijaki so sicer podobno kot vrstniki iz drugih držav bolje reševali naloge, ki so od njih zahtevale interpretiranje in sklepanje kot formuliranje in uporabljanje. Glede na matematične vsebine pa so slovenski dijaki najboljše rezultate dosegli pri likih in telesih.

V Sloveniji so glede na raziskavo velike razlike v matematičnih dosežkih med dijaki iz različnih socialnoekonomskih okolij, in sicer 92 točk. Za 147 točk pa je razlika med dosežki gimnazijcev in dijaki poklicnega izobraževanja.

Na področju bralne pismenosti je Slovenija v primerjavi z letom 2018, ko je dosegla 495 točk (povprečje OECD v letu 2018 je bilo 487), zdrsnila pod povprečje OECD. Tokrat je dosegla 469 točk, kar je najnižji dosežek od začetka sodelovanja v raziskavi, povprečje OECD pa je 476. Slovenija je že v letu 2009 na tem področju zdrsnila pod povprečje OECD in tam ostala leta 2012, v letih 2015 in 2018 pa se je povzpela nad povprečje OECD. Tudi pri bralni pismenosti je v vrhu Singapur, med evropskimi državami pa so pred Slovenijo še denimo Španija, Latvija, Hrvaška, Norveška, Portugalska, Belgija, Nemčija, Avstrija in Italija.

Poleg tega tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti, je opozorila Šterman Ivančič. Medtem ko jih je v letu 2018 to doseglo 82 odstotkov, je ta delež tokrat padel na 74 odstotkov. Najvišja bralna znanja in spretnosti dosegajo štirje odstotki slovenskih dijakov, v državah OECD pa je ta delež sedem odstotkov, je navedla Šterman Ivančič.

Na področju naravoslovne pismenosti so 15-letniki s 500 točkami (leta 2018 so dosegli 507 točk) nad povprečjem OECD, ki je 485 točk (v letu 2018 je bilo 489 točk). Tudi tu je na vrhu Singapur, značilno višji dosežek od Slovenije pa sta imeli med evropskimi državami Estonija in Finska.

Po besedah nacionalne koordinatorke raziskave pri matematični pismenosti v Sloveniji podobno kot v preteklosti ni značilnih razlik med spoloma, pri bralni in naravoslovni pismenosti pa dekleta dosegajo boljše rezultate. Pri bralni pismenosti je razlika med spoloma 44 točk, kar je med večjimi v državah članicah OECD. Kot je dejala koordinatorka, so večje razlike med spoloma le še na Finskem. Pri naravoslovni pismenosti so slovenska dekleta dosegla v povprečju 15 točk več, pri čemer pa na ravni OECD ni značilnih razlik.

Merjenje spremljajočih dejavnikov v raziskavi je v Sloveniji pokazalo pozitiven trend pri občutku pripadnosti šoli. Slovenski dijaki so poročali o manj pogostem medvrstniškem nasilju kot vrstniki, a jih je kljub temu 18 odstotkov poročalo, da so najmanj nekajkrat mesečno izpostavljeni katerikoli obliki medvrstniškega nasilja, približno devet odstotkov pa jih najmanj nekajkrat mesečno doživlja, da se iz njih norčujejo. V primerjavi z vrstniki pa slovenski dijaki poročajo o precej nižji kakovosti odnosov s profesorji na šoli, 15 odstotkov se jih počuti ustrahovane s strani profesorjev.

Šterman Ivančič je poudarila, da je rezultate raziskave vsekakor treba jemati resno. Tokratni rezultati so po njenih besedah zagotovo "nekoliko kontekstualno specifični", saj je bila raziskava izvedena po pandemiji covida-19, "vendar sami trendi kažejo, da to ni eden in edini razlog in da se tukaj dogaja neka večja zgodba, ki jo je treba podrobneje preučiti".

Bo pa treba po njenih besedah nekaj narediti tudi na področju socialnočustvenega blagostanja tako učiteljev kot dijakov. Rezultati namreč kažejo, da imamo veliko prostora za izboljšave na področju kakovosti medosebnih odnosov v šolah, čemur je treba posvetiti dodatno pozornost hkrati z naslavljanjem znanja. "Eno brez drugega ne gre," je dodala.

Pozvala je, da stopimo korak naprej in da ne ostane samo pri analizah, ampak da se "ti rezultati bolj resno vpenjajo v konkretne ukrepe". Zdaj je po njenem mnenju pravi čas za to, ko se pripravljata nacionalni program vzgoje in izobraževanja in kurikularna prenova.

Raziskava PISA poteka v triletnih ciklih, prvi cikel je bil izveden v letu 2000, Slovenija pa se je programu pridružila leta 2006. V raziskavi sodelujejo 15-letniki iz različnih izobraževalnih programov iz držav članic OECD in držav partneric. V tokratni raziskavi PISA 2022, ki so jo izvedli marca in aprila lani, je sodelovalo 690.000 15-letnikov iz 83 držav, iz Slovenje je bilo vključenih 6721 dijakov in učencev.