Najbogatejši Zemljani so med pandemijo covida-19 postali še bogatejši, je pokazala študija svetovalnega podjetja Pwc in švicarske banke UBS. Bogastvo več kot 2000 milijarderjev je do konca julija zraslo na rekordnih okoli 10.200 milijard dolarjev, je razvidno iz danes objavljenih podatkov.

Tokratna raziskava Valicona je pokazala občuten porast tistih, ki menijo, da gredo stvari v zvezi s širjenjem novega koronavirusa precej na slabše, takih je trenutno 17 odstotkov, kar je deset odstotkov več kot pred dvema tednoma. Občutneje je padlo tudi zaupanje vladi pri ukrepanju za zajezitev širjenja virusa, ne zaupa ji 64 odstotkov vprašanih.

Več študij je že pokazalo, da večina otrok s koronavirusom razvije mile simptome ali pa sploh ne zboli, največ neznank pa sedaj ostaja pri vprašanju, v kakšni meri otroci virus širijo naprej. Nova raziskava iz Južne Koreje razkriva, da ga lahko nosijo v nosu do treh tednov, kar ob vračanju v šole izpostavlja vlogo ohranjanja razdalje in higiene.

Obvezno karanteno po prihodu s Hrvaške večina ocenjuje kot prepozen ukrep, kaže raziskava Valicona. Tretjina vladi zaupa pri ukrepanju v zvezi z omejevanjem širjenja virusa, več kot polovica ne. Več kot dve tretjini vprašanih je prepričanih, da se stanje slabša. Manj kot polovica jih verjame, da je virus naravnega izvora.

Predstavniki komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč so danes predstavili odkritje novega morišča na območju Kočevskega roga. V t. i. breznu 3 so odkrili posmrtne ostanke in predmete, na podlagi katerih sklepajo, da gre za okoli 250 žrtev, večinoma mlajših moških, pomorjenih jeseni 1945.

Samozaščitno ravnanje je še vedno na visoki ravni, vedno manj pa je tistih, ki pričakujejo upad okužb, kaže raziskava Valicona. Namera za namestitev koronske aplikacije po izsledkih raziskave ostaja nizka, zagotovo ali verjetno bi si jo namestila dobra četrtina. Skoraj tretjina sodelujočih pa meni, da je drugi val okužb s koronavirusom že tu.

V Italiji je protitelesa proti novemu koronavirusu po oceni italijanskega statističnega urada Istat razvilo skoraj 1,5 milijona ljudi, kar je okoli 2,5 odstotka Italijanov. To je šestkrat več od števila potrjenih primerov okužbe v Italiji. Zabeležili so jih okoli 248.000.

Vrh najnovejše Forbesove lestvice 100 najvrednejših blagovnih znamk tako kot lani zasedajo tehnološki velikani Apple, Google, Microsoft, Amazon in Facebook. Prve štiri so svojo vrednost v minulem poslovnem letu ohranile ali celo še povečale, le Facebooku se je zmanjšala. Največji skok pa je uspel Netflixu.

V Nemčiji je umrla več kot polovica bolnikov s covidom-19, ki so jih med zdravljenjem priključili na ventilator, je pokazala danes objavljena raziskava. Med vsemi, ki so jih zaradi te bolezni sprejeli v bolnišnico, pa je umrla petina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Več kot četrtina prebivalcev v Nemčiji ima priseljenske korenine, kar je za dva odstotka več kot lani, je danes objavil nemški statistični urad. Dodali so, da je v Nemčiji 21,2 milijona prebivalcev priseljencev ali njihovih potomcev, kar predstavlja 26 odstotkov celotnega prebivalstva.

Direktor NIJZ Milan Krek in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović ob projekciji Instituta Jožef Stefan (IJS) glede širjenja novega koronavirusa pozivata državljane k odgovornemu ravnanju. Sicer bo uvedba nekaterih ukrepov za zamejitev širjenja virusa neizbežna. Katerih in kdaj, še ni jasno.

Zaradi podnebnih sprememb bodo severni medvedi izumrli do leta 2100, je razvidno iz včeraj objavljene študije. Ponekod so severni medvedi že sedaj na poti k izumrtju, saj jim taljenje ledu otežuje lov na tjulnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dve cepivi proti novemu koronavirusu sta se med kliničnim testiranji doslej izkazali za varne za ljudi in hkrati povzročili močan imunski odziv med bolniki, so danes sporočili zdravniki. Prvo cepivo preizkušajo na Otoku, drugo na Kitajskem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Delež vprašanih, ki so bili zaskrbljeni za življenje sebe in bližnjih, je od začetka epidemije upadal, v zadnjem merjenju pa se je ponovno povišal, kaže raziskava Mediane. Narašča tudi delež prebivalcev Slovenije, ki menijo, da se bo njihovo življenje po koncu epidemije spremenilo na slabše. Teh je po zadnji raziskavi več kot polovico.

Verjetnost prostovoljne namestitve aplikacije za sledenje okužb z novim koronavirusom s strani oseb brez okužbe ali odrejene karantene je ocenjena na kvečjemu 27 odstotkov prebivalstva. Kot je pokazala posebna izdaja Valiconove raziskave #Novanormalnost, sta glavna zadržka nezaupanje v zagotovila predstavnikov vlade in dvom v uspešnost.

Uvedbe aplikacije za sledenje okužb z novim koronavirusom ne podpira 54 odstotkov vprašanih, ki jo vidijo kot vdor v zasebnost ali neučinkovito sredstvo za sledenje gibanja okuženih, kaže raziskava Mediane. Aplikacijo pa podpira 38 odstotkov anketiranih, še dva odstotka anketiranih bi jo podprla v primeru manj ostrih restrikcij s strani vlade.

Raziskava medicinske fakultete univerze v nemškem Dresdnu je pokazala, da se je novi koronavirus v šolah in znotraj družine doslej širil v manjši meri. Nobenega dokaza ni, da bi se virus v šolah širil hitreje ali da bi ga otroci pogosto prenašali, prav nasprotno, ugotavlja vodja raziskave Reinhard Berner.

V Sloveniji je bilo v času uradno razglašene epidemije covida-19 (od 13. marca do 31. maja) izbrisanih 4605 podjetij, ugotavlja družba Bisnode Slovenija. Največ podjetij je ugasnilo v osrednjeslovenski regiji, najbolj prizadeti so bili samostojni podjetniki in družbe z registrirano strokovno, znanstveno in tehnično dejavnostjo.

Skoraj 70 odstotkov potrošnikov meni, da je prehod na digitalno plačevanje ob izbruhu pandemije covida-19 verjetno trajen, skoraj polovica pa jih namerava gotovino uporabljati redkeje tudi po koncu pandemije, je pokazala raziskava družbe Mastercard. Pandemija je obenem še povečala delež spletnih nakupov.

Inštitut za proučevanje enakosti spolov je opravil raziskavo Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in negotovosti. Analiza je potekala v obliki spletne anonimne ankete, njene rezultate pa je treba razumeti kot opozorilo, da se bo po epidemiji neenakost in položaj žensk še poslabšal, so sporočili z inštituta.