Začenja se raziskava o razširjenosti covida-19 v Sloveniji. Ekipe, ki bodo pri sodelujočih v raziskavi jemale bris in vzorce krvi, naj bi šle na teren že danes. Vabilo za sodelovanje v raziskavi so poslali 3000 prebivalcem. Testiranja naj bi opravili v tednu dni, rezultate raziskave pa nameravajo pripraviti še pred 1. majem.

Slovenci so precej optimistični glede obvladovanja epidemije novega koronavirusa oz. bolezni covid-19. Kot je razvidno iz zadnjih podatkov rednega merjenja javnega mnenja, ki ga izvaja družba Valicon, namreč 94 odstotkov vprašanih ocenjuje, da se razmere izboljšujejo. Šest odstotkov sodelujočih pa je prepričanih, da gredo stvari na slabše.

Tokrat sprejeti omejevalni ukrepi ne bodo ustavili širjenja novega koronavirusa, zato jih bo do leta 2022 verjetno treba večkrat ponoviti, da bi preprečili preobremenjenost bolnišnic, opozarjajo znanstveniki s harvardske univerze.

Delež prebivalcev Slovenije, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa zelo zaskrbljeni za svoje življenje in življenje svojih bližnjih, se počasi zmanjšuje, je pokazala raziskava agencije Mediana. Med najpogostejšimi težavami je močno poraslo pomanjkanje družbenih stikov z družino in prijatelji. Več kot tretjina jih ima tudi občutek omejenosti.

V Veliki Britaniji bi lahko zaradi covida-19 v prvem valu pandemije umrlo do 66.000 ljudi, kar je največ v Evropi, je razvidno iz danes objavljene raziskave ameriškega Inštituta za zdravstveno meroslovje in ocenjevanje (IHME). V Evropi naj bi po njihovih ocenah življenje izgubilo 151.680 oseb okuženih z novim koronavirusom, v Sloveniji 104.

Spopad s pandemijo novega koronavirusa, ki ima za posledico zaprtje tovarn, bo povzročil izjemne izgube v predelovalni industriji, to pa bo Evropo stalo na stotine milijard evrov, je opozoril münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Naložbe v zaščito zdravja so zato v interesu ne le zdravstva, temveč tudi gospodarstva, verjamejo v Ifu.

Ameriški spletni velikan Google bo 20 organizacijam, ki se ukvarjajo s preverjanjem resničnosti objavljenih informacij, trenutno predvsem o novem koronavirusu, namenil 6,5 milijarde dolarjev. Cilj tega posebnega programa je širša uporaba obstoječih znanstvenih dognanj in omejitev širjenja napačnih informacij, je danes objavila družba.

Po svetu poteka že pet kliničnih vrednotenj cepiv proti sars-cov-2, znanim tudi pod imenom novi koronavirus, več kot 40 projektov razvoja pa je v fazi predkliničnih raziskav. Gre za izjemno hiter odziv podjetij in akademikov, vendar pa bo treba učinkovitost cepiv še potrditi, je ocenila skupina, ki na Fakulteti za farmacijo spremlja to področje.

Novi koronavirus zlahka širijo tudi bolniki z blažjimi simptomi, saj se virus aktivno razmnožuje tudi v zgornjih dihalih, so na podlagi analize devetih bolnikov ugotovili nemški raziskovalci. Do ugotovitev, ki bi zlasti lahko pomagale zdravnikom pri odločanju, koga in kdaj napotiti v domačo karanteno, pa so prišli tudi pri vprašanju kužnosti.

Kakor je značilno za viruse tudi pri novem koronavirusu prihaja do mutacij. Znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo, da trenutno med ljudmi po svetu kroži osem sevov virusa, ki je sprožil pandemijo. Dobra novica ob tem je, da nobeden izmed njih ni bolj smrtonosen od drugih.

Novi koronavirus lahko na nekaterih trdih površinah, kot so kljuke, preživi tudi do tri dni, so v eni prvih tovrstnih študij ugotovili ameriški znanstveniki. V zraku lahko virus v kapljicah, ki nastanejo pri kašljanju, ostane nekaj ur.

V EU tretjina pozna nekoga, ki opravlja neprijavljeno delo, v Sloveniji pa je takih več kot 40 odstotkov, je razvidno iz raziskave Eurobarometer, objavljene ob začetku prve kampanje Evropske komisije za prijavljeno delo. Namen pobude je ozaveščanje o tem, da se neprijavljeno delo ne splača.

Slovenci so glede prihodnosti EU v primerjavi z drugimi državljani unije nadpovprečno optimistični, kaže zadnje poročilo raziskave Eurobarometer. Na nacionalni ravni kot glavna izziva navajajo zdravstveno in socialno varstvo ter pokojnine, na ravni EU pa tako kot tudi drugi Evropejci priseljevanje ter okolje in podnebne spremembe.

V letošnjem letu bo proti Marsu poletelo več odprav - ameriška Nasa bo na rdeči planet poslala svojega roverja, evropska ESA in ruski Roscosmos pa bosta v skupnem projektu proti Marsu poslala svoji raziskovalni platformi. Svoje načrte pa imajo tudi na Kitajskem in v Združenih arabskih emiratih, pišejo tuji mediji.

Največ možnosti za uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev na Hrvaškem bosta imela v nedeljo aktualna hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in bivši premier Zoran Milanović, kaže anketa, ki jo je v četrtek zvečer objavila hrvaška televizija (HTV). V tesni tekmi za drugi krog je tudi neodvisni kandidat Miroslav Škoro.

Ljubljansko okrožno sodišče je o obtožnici zoper deset obdolženih v zadevi Papian odločalo več mesecev, zato je deloma zastarala. Nekdanji državni sekretarki na ministrstvu za izobraževanje Andreji Barle Lakota tako ne bo treba odgovarjati za izplačila armenskemu ezoteriku leta 2009, poroča časnik Dnevnik.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v javnomnenjskih raziskavah na prvem mestu med enajstimi kandidati na skorajšnjih predsedniških volitvah, a je ostala brez prepričljive prednosti pred prvima zasledovalcema, kaže redna mesečna raziskava. Za vrat ji dihata bivši hrvaški premier Zoran Milanović ter podjetnik in pevec Miroslav Škoro.

Več kot 55 odstotkov hrvaških državljanov, starejših od 16 let, pije žgane pijače, med njimi petina nekajkrat tedensko, je pokazala raziskava, ki jo je danes objavil zagrebški časopis Ja trgovac. Med žganimi pijačami so najbolj priljubljeni različni likerji, žganje, viski in džin.

Trend naraščanja stopnje zadovoljstva s stanjem v družbi, ki smo ga opazovali vse od vstajniškega leta 2012, se je po sedmih letih ustavil in obrnil smer. Nezadovoljnih s stanjem v družbi je letos več kot v enakem obdobju lani, so v raziskavi ugotovili v družbi Valicon. Med poklici so letos največ zaupanja izgubili univerzitetni profesorji.

Na Hrvaškem je lani le nekaj več kot 22 odstotkov vernikov redno hodilo k maši, kar je skoraj deset odstotnih točk manj kot leta 1999, je pokazala raziskava, ki so jo opravili v okviru projekta o raziskavah evropskih vrednot na Hrvaškem. Raziskava je pokazala, da se je skrčilo tudi zaupanje anketirancev v Cerkev kot institucijo.