Šarec ob dnevu državnosti: Nalog imamo za več generacij, ne le za en mandat

Pahor je v govoru na Kongresnem trgu izpostavil, da je lastna država, zlasti pa tako majhen narod, kot je naš, vrednost sama po sebi in da smo z njo dejavnik v svetu. Opozoril je na odgovornost, ki jo imamo do otrok, da jim omogočimo domovino, v kateri se nihče ne bo čutil izključenega, in prihodnost, o kateri sanjajo. Dejal je, da je ustanovitev samostojne in neodvisne države pred 28 leti najveličastnejši mejnik v naši narodovi zgodovini.

Na državni proslavi je govoru Pahorja sledil umetniški program z naslovom Sapere Aude - Drznimo si vedeti, ki ga je skupaj s sodelavci pripravil režiser in scenograf Matej Filipčič. V središču letošnjega programa je bilo vprašanje statusa in pomena znanosti ter njene vloge v sodobni slovenski družbi.

Na slavnostni seji DZ, ki se je je sicer udeležila komaj okoli tretjina poslancev, pa je slavnostni govornik podpredsednik državnega zbora Branko Simonovič dejal, da si je slovenski narod moral skozi zgodovino vedno utirati pot za svoj obstanek, da se je nemalokrat znašel v podrejenem položaju, a se je uspel upreti, preživeti in se ohraniti.

Na seji so bili ob predsedniku Pahorju navzoči tudi predsednik DZ Dejan Židan, premier Marjan Šarec in predsednik DS Alojz Kovšca, pa tudi predstavniki vlade, sodstva in diplomacije ter nekateri evropski poslanci.

Na seji so sodelovali tudi zastavonoše slovenske vojske ter praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, poveljeval pa jim je višji praporščak in veteran vojne za Slovenijo Andrej Jurjevič.

Po seji je Šarec izjavil, da smo na lastno državo lahko ponosni, da je ta naš uspeh, in pozval k več ljubezni do domovine. Glavni izziv Slovenije je sicer po njegovih besedah povezan z EU, kako ostati v jedru držav, ki imajo največjo hitrost. Obenem je naštel še izzive na področju varnosti, demografskih trendov, okoljske in energetske izzive, med njimi energetsko neodvisnost. "Nalog imamo torej za več generacij, ne le za en mandat," je dodal.

Pahor je pred slavnostno sejo DZ v predsedniški palači skupaj s premierjem Šarcem sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Na ljubljanskih Žalah je Pahor včeraj tudi položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo Pomnik 1991. Spremljali so ga minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za obrambo Karl Erjavec, namestnik generalne direktorice policije Jože Senica in načelnica generalštaba Slovenske vojske (SV) Alenka Ermenc.

Šarec pa je ob dnevu državnosti za zaprtimi vrati preko videokonference nagovoril pripadnike SV na mednarodnih misijah ter pohvalil njihovo delo in prispevek. Pozval je tudi k skupnemu praznovanju rojstnega dne Slovenije brez političnih sporov. Videokonference sta se udeležila tudi Ermenčeva in Erjavec.

V torek bodo za praznik v predsedniški palačo odprli vrata obiskovalcem. Pred vhodom bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obiskovalci si bodo lahko palačo pod strokovnim vodstvom ogledali, ob 11. uri pa jih bo nagovoril predsednik Pahor, čemur bo sledil kratek kulturni program.

Pahor bo takrat v Ljubljani tudi položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Veteranske organizacije in tržiška občina pa v torek pripravljajo slovesnost pri spominskem obeležju Policijsko veteranskega društva Sever na mejnem prehodu Ljubelj, kjer bo govornik minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Dneva državnosti so se s prireditvami spomnili tudi v številnih občinah, te pa bodo potekale tudi v torek.

Že v sredo pa so dan državnosti obeležili katoličani na maši za domovino v ljubljanski stolnici. Govornik na maši je bil murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je spomnil, da so katoličani "osamosvojitev Slovenije z vsemi srci podpirali ter pri njej aktivno sodelovali". Dejal pa je tudi, da katoličani v samostojni Sloveniji uživajo relativno versko svobodo.

Slovenija dan državnosti zaznamuje kot spomin na 25. junij 1991, ko je tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti dan kasneje se je začela osamosvojitvena vojna.