Pahor, Šarec, Kučan ... Kdo vse je prišel na proslavo ob dnevu državnosti in koga ni bilo (FOTO)

Kot je dejal Pahor, je ustanovitev samostojne in neodvisne države pred 28 leti najveličastnejši mejnik v naši narodovi zgodovini. "S samostojno državo smo enakopraven del svetovne ureditve. Republika Slovenija je suverena članica mednarodne skupnosti. Mi smo dejavnik navznoter in navzven," je poudaril.

Spomnil je na dogodek izpred 30 let, ko je Tone Pavček prebral majniško deklaracijo. V njem so bile zapisane zahteve za demokracijo, suvereno državo in za njene povezave v okviru prenovljene Evrope.

Napovedala je vse, kar je nato slovenski narod mirno, potrpežljivo, pogumno in odločno dosegel v prid svojih najbolj temeljnih in življenjskih stremljenj, da je v naš novi dom zasijala svoboda, kot nikoli prej, je dejal predsednik.

Kot je poudaril, je samostojna Slovenija danes že toliko stara, da so v njej rojeni otroci že postali starši: "Zlasti za sedanjo generacijo otrok velja, da svojo državo brezpogojno čutijo tudi kot svojo domovino".

Zgodovinske okoliščine po besedah Pahorja njihovim staršem in starim staršem nalagajo odgovornost, da jim po najboljših močeh omogočijo prihodnost, o kateri sanjajo.

To pomeni, "da oblikujemo strpno družbo, v kateri je vsakomur mogoče izraziti svoje misli, ki pa morajo spoštovati dostojanstvo in svobodo drugega".

Obenem pomeni tudi, da "oblikujemo gospodarsko in socialno močno in povezano družbo, ki je hkrati dovolj tekmovalna in solidarna, da pošteno ustvarja ter pravično deli", pa tudi, da "razvijemo vse elemente naše državnosti, pravno, socialno, kulturno in vse druge, ki so orodje našega suverenega življenja navznoter in navzven v mednarodni skupnosti".

Ta odgovornost do naših otrok po besedah predsednika pomeni tudi, da spodbujamo vse oblike radovednosti, iskanj, novih znanstvenih dognanj in tehnološkega napredka, ki naj omogočijo nove rešitve za nove in stare probleme sodobnega sveta. In tudi, da pazimo na naš jezik in na vse kulturno, kar nas določa kot narod.

"Ta odgovornost pomeni, da zdaj, tudi na podlagi nespornih znanstvenih ugotovitev o spreminjanju podnebja, našim otrokom in njihovim otrokom ohranimo lepo in zdravo okolje" ter da vse probleme doma in po svetu rešujemo po mirni poti. In naposled, da aktivno gradimo skupen evropski dom, je še dodal.

Po njegovih besedah sicer ne vemo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, "vemo pa, da bomo v morebitnih novih prelomnih časih ukrepali lažje in bolj učinkovito prav zato, ker smo suvereni in imamo svojo lastno državo".

Hkrati je poudaril, da je pametno do neke mere ločiti med politiko in oblastjo na eni strani ter državo kot institucijo na drugi.

Državljankam in državljanom pa je med drugim zaželel tudi, da bi ostali pogumni, saj pogumne spremlja sreča.

Slavnostnemu govoru predsednika republike sledi umetniški program z naslovom Sapere Aude - Drznimo si vedeti, ki ga skupaj s sodelavci pripravlja režiser in scenograf Matej Filipčič. V središču letošnjega programa je vprašanje statusa in pomena znanosti ter njene vloge v sodobni slovenski družbi.

Proslave se sicer udeležujejo številni visoki gostje, vidni predstavniki političnega in družbenega življenja, med drugim predsednika vlade in državnega zbora Marjan Šarec in Dejan Židan.

Slovenija dan državnosti zaznamuje kot spomin na 25. junij 1991, ko je tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti dan kasneje se je začela desetdnevna osamosvojitvena vojna.