Le nekaj ur pred ponovnim začetkom zasedanja po poletnih počitnicah so britanskih poslanci po pričakovanjih vložili zahtevo po nujni razpravi o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Britanski parlament bi lahko tako že v sredo pričel zakonodajni postopek, ki bi preprečil brexit brez dogovora.

Pri predsedniku države Borutu Pahorju potekajo pogovori o spremembah volilnega sistema, saj je ustavno sodišče ugotovilo, da volilni okraji niso skladni z ustavo.

Poslanca Miha Kordiš (Levica) in Žan Mahnič (SDS) zasedata največji poslanski stanovanji, čeprav prihajata iz Škofje Loke oziroma Gorenje vasi pri Poljanah.

Britanski parlament je včeraj izglasoval amandma, ki poslancem omogoča, da glasujejo o možnih alternativah ločitvenemu sporazumu, ki ga je z EU sklenila premierka Theresa May. Za amandma, ki parlamentu daje večjo vlogo pri brexitu, je glasovalo 329 poslancev, od tega 30 iz vrst vladajočih konservativcev, 302 sta bila proti.

Odbor DZ za zunanjo politiko se bo v sredo seznanil z informacijo o stališču Slovenije do razmer v Venezueli ter prepoznanju predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele z namenom izvedbe svobodnih, poštenih in demokratičnih predsedniških volitev. V DZ bo potekalo še nekaj sej delovnih teles, zasedal bo tudi DS.

Nadomestilo plače po prenehanju funkcije še vedno prejema 17 poslancev prejšnjega sklica državnega zbora. Za nadomestilo plače ni zaprosil nobeden od nekdanjih ministrov vlade Mira Cerarja, ga pa prejema sedem nekdanjih državnih sekretarjev.

Dva mlada poslanca iz ideološko zelo nasprotnih strank združuje dejstvo, da bosta bivala v poslanskih stanovanjih z več kot 60 kvadratnimi metri prostornine, stanovanji pa sta dobila, čeprav ne živita prav daleč od Ljubljane.

Bivši gverilci nekdanjega levičarskega gverilskega gibanja Farc so v petek prvič sedli v poslanske klope v kolumbijskem parlamentu v skladu z zgodovinskim mirovnim sporazumom iz leta 2016. V kongresu, ki se je sestal na ustanovnem zasedanju po marčevskih volitvah, imajo sicer večino nasprotniki sporazuma, s katerim se je končal 50-letni konflikt.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je danes odločila o dodelitvi službenih stanovanj 20 poslankam in poslancem, ki so zanje podali vloge. Seznanila se je tudi, da bodo poslanci Jurij Lep (DeSUS), Andreja Zabret (LMŠ) in Andrej Rajh (SAB) ob poslanski opravljali še dodatno dejavnost.

Poslanci, ki živijo več kot 60 kilometrov iz Ljubljane, so upravičeni do poslanskega stanovanja po zelo ugodni ceni, ki je krepko nižja od tržne.

Devetdeset novoizvoljenih poslancev se bo danes sestalo na ustanovni seji DZ. Po nagovoru predsednika republike Boruta Pahorja so med drugim na dnevnem redu volitve predsednika DZ. Kandidature uradno še niso vložene, v igri pa je več imen. Potencialni koalicijski partnerji z leve sredine se bodo o imenu usklajevali še pred sejo.

Predsednik republike Borut Pahor je danes, potem ko mu je predsednik Državne volilne komisije Anton Gašper Frantar izročil uradni zapisnik o ugotovitvi izida predčasnih volitev v DZ, podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje DZ, ki bo 22. junija ob 11. uri, so sporočili iz predsednikovega urada. Pahor je ob tem znova pozval politične stranke k dialogu.

Z ustanovno sejo nove sestave DZ, ki so ga volivci izvolili na nedeljskih parlamentarnih volitvah, se bo končala mandatna doba aktualnega sklica. Ta se je v slabih štirih letih sestal na 103 sejah, ki so skupaj trajale 286 dni. Poslanci so obravnavali več kot tisoč točk dnevnega reda ter sprejeli 456 zakonov.

Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.

Stranke za vložitev kandidatne liste na parlamentarnih volitvah potrebujejo podpise treh poslancev ali 100 volivcev v vsaki volilni enoti. S 50 podpisi volivcev pa lahko kandidature vložijo le, če po statutu stranke kandidatne liste določijo člani stranke in ne njeni organi, pojasnjuje Državna volilna komisija. A je takih strank le peščica.

Poslanec Branko Zorman se je zaradi zavrnitve novele zakona o igrah na srečo na današnjem vnovičnem glasovanju v DZ odločil za izstop iz stranke SMC. Kot je povedal za STA, so prav poslanci te stranke pripomogli k današnjemu padcu zakona, stranka pa po njegovih besedah ni več tista, v katero je vstopil pred štirimi leti.

Svet SMC bo danes potrjeval kandidatno listo za junijske državnozborske volitve. Po informacijah STA kandidira večina strankinih poslancev, nekaj - med njimi naj bi bili tudi bolj vidni v iztekajočem se mandatu -, pa jih ne bo več kandidiralo ali pa so uvrščeni v težko izvoljive okraje.

Volilni favorit Marjan Šarec je na kongresu v Medvodah predstavil svojo ekipo in svoj program. Razkrivamo, kakšni so njegovi politični načrti in kakšno vladno koalicijo bi najraje sestavil. Ali bo povzročil pretres tudi na politični desnici, kjer ima veliko volivcev in zaveznikov?

Poslanci bodo v ponedeljek začeli predvidoma štiridnevno izredno sejo, na kateri bodo obravnavali več kot 20 predlogov zakonov, ki jih je v postopek vložila vlada, ter na zahtevo DS ponovno odločali o noveli zakona o igrah na srečo. V petek pa bo ustavna komisija DZ nadaljevala razpravo o dopolnitvi ustavnega zakona za zaščito NLB.

Potem ko bodo v ponedeljek začeli teči roki za izvedbo volilnih opravil, bodo volivci že imeli priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, mogoče pa bo tudi že vlaganje kandidatur. Te bo mogoče vložiti do 3. maja, ko bo stekla tudi uradna volilna kampanja.