Dežman: Kot pogrebno mesto za nepokopane mrtve je primerna le Ljubljana
Komisija za prikrita grobišča zavrača spreminjanje Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev samo zaradi političnega preigravanja, piše Jože Dežman.
Komisija za prikrita grobišča zavrača spreminjanje Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev samo zaradi političnega preigravanja, piše Jože Dežman.
Dr. Jože Dežman svojo knjigo Komunistični strah v gatah jemlje kot pobudo kolegom zgodovinarjem, da bi nekdo res napisal partijsko zgodovino v vsem njenem obsegu.
Predsednici republike stvari ne gredo od rok, ko bi ji koristile diplomatske spretnosti in politične veščine. V karieri jih ni nabrala, a tudi njena »narava« ji ni v pomoč. Ne gre za spretnost pririniti se prek odvetništva Melanie Trump v bližino njenega moža.
Glavno mesto vsake države je tudi srce nacije, identifikacijsko središče vseh državljanov, pravi zgodovinar Mitja Ferenc; ohranjati mora spomin ne le na njene zmagoslavne in velike dosežke, ampak tudi na njegove tragedije.
Približuje se osemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne. Predsednica republike Nataša Pirc Musar si prizadeva, da bi do takrat dosegla dogovor o mestu pokopa 3450 žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico. O tem sta na nedavnem srečanju govorila tudi predsednik Slovenske škofovske konferenc novomeški škof Andrej Saje in predsednik vlade Robert Golob.
Predsednica republike je v predprazničnem intervju za Val 202 med drugim povedala, da si zadnje leto in pol prizadeva za to, da bi še v tem njenem mandatu skupaj z opozicijo in pozicijo zbrali toliko moči in poguma in končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev. Nataša Pirc Musar je na to temo že pripravila več posvetov, resorni minister (to področje sodi pod obrambo) je imel nekaj kompromisnih predlogov, vendar pa jim je, presenetljivo, tokrat nasprotovala desnica.
Romska kalvarija je zelo večplastna, zato je odklanjanje pokopa ostankov zamolčanih žrtev Romov v Ljubljani, pri čemer trmasto vztraja ljubljanski župan Zoran Janković, vredno obžalovanje in obsodbe. Kot ugotavlja član odbora za izkop in pieteten pokop med vojno pobitih Romov dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, je romska manjšina pri nas med drugo svetovno vojno doživela okoli 70-odstotni pomor celotne populacije (vsaj 250) – zagrešila je tako okupatorska stran kot so ga tudi partizanske enote. Omenimo Mačkovec, Iško vas, Sodražico, Horjul in Kanižarico.
Na letališču v Münchnu so ustavili 74-letno Armenko, ki je imela v svoji prtljagi človeške kosti, je včeraj sporočila nemška policija. Posmrtne ostanke so našli v leseni škatli in na pomoč poklicali carinike, zdravnika in javnega tožilca, da so preučili nenavadno najdbo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ob devetletnici odkritja množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi Jami je komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč sprejela izhodišča za ureditev groba na Dobravi in rova sv. Barbare kot trajnega kraja spomina. "Grobišče naj postane del ekomuzeja Občine Laško, nekdanja kostnica pa naj postane soba spomina," je dejal Jože Dežman.
Pristojne službe in izvajalci so v teh dneh zaključili urejanje vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami, vseh 1416 najdenih žrtev pa pokopali v Spominski park Dobrava pri Mariboru.
Leto dni od uradne pogrebne slovesnosti se zaključuje pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame na mariborskem pokopališču Dobrava.
DZ je opravil razpravo o predlogu novele o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev - vse stranke razen SDS so mnenja, da je novela odveč.