SDS ni našla podpore za svojo novelo zakona o prikritih grobiščih

DZ je danes opravil razpravo o predlogu novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je v proceduro vložila skupina poslancev SDS. Želijo zagotoviti, da bodo pri izkopavanju posmrtnih ostankov prisotni policija, tožilstvo in sodstvo. V razpravi so vse stranke, razen SDS, menile, da je novela odveč, ker že imamo zakon.

Predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je predstavila poslanka SDS Eva Irgl. Dejala je, da z novelo želijo urediti pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi pri izvajanju zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. "Pri izkopavanjih oziroma postopkih potrjevanja morišč niso prisotni organi odkrivanja in pregona ter preiskovalni sodnik, s čimer se ti postopki ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek," je pojasnila.

Obstoječi zakon po njenih besedah tako množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava in jih prepušča diskrecijski odločitvi komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč in organov pregona. Prepričana je, da gre za izrazito negacijo pravne države in kršitev načela, da smo pred zakonom vsi enaki in da velja pravo (kazensko pravo) za vse enako.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je pojasnil, da so prikrita grobišča kot kraj storitve kaznivih dejanj že sedaj predmet policijske preiskave in nadaljnjih postopkov po zakonu o kazenskem postopku. Vlada še meni, da je zakonodaja, na podlagi katere se izvaja odkrivanje prikritih vojnih grobišč, zadostna podlaga za izvajanje tudi preiskovalnih postopkov in nalog pri pregonu kaznivih dejanj. Zato vlada nasprotuje rešitvam, ki jih vsebuje novela, in predlaga državnemu zboru, da sprejme sklep, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V poslanski skupini SMC po navedbah Anite Koleše menijo, da se želi z novelo ustvariti zmotno prepričanje, da prikrita grobišča kot kraji storitve kaznivih dejanj danes niso predmet policijske preiskave in nadaljnjih postopkov, predpisanih z zakonom o kazenskem postopku, in je to po njenih besedah ravno nasprotno. Opozorila je, da se približujemo cilju iz zakona, saj je vlada julija imenovala novo komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ter zagotovila sredstva za izvajanje programa.

"Socialni demokrati se strinjamo s tem in z vsem ostalim zapisanim v vladnem mnenju, zato bomo sledili tudi njihovi oceni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo," je med drugim povedala poslanka SD Marija Bačič.

Tudi v poslanski skupini DeSUS po besedah njihove Marinke Levičar menijo, da je novela odveč. V tej stranki zagovarjajo in si želijo, da se "preteklost zaključi, da se zgodovine ne potvarja, in da se energijo in voljo usmeri v reševanje aktualnih problemov te družbe".

Poslanec SDS Žan Mahnič je opozoril, da želijo z novelo zavarovati dokaze po zakonu, ki ureja kazenski postopek. "Večkrat smo sicer slišali tudi od vlade, da se policija s tem ukvarja, da potekajo takšni in drugačni postopki, ampak v vsej zgodovini Sloveniji, v vseh teh 25. letih ni bil zaključen niti en postopek," je dejal in dodal, da "imamo zločin, zločinca pa očitno ni".

V ZL bodo po besedah Violete Tomič glasovali proti noveli. Ob tem je obljubila, da bodo tudi v prihodnje glasovali proti "vsem predlogom, ki bodo napadali narodnoosvobodilni boj in njegove pridobitve".

Tudi v NSi po navedbah njihove predsednice Ljudmile Novak ne bodo podprli zakona, ker obstaja sum v dobronamernost predlagatelja glede na to, da obstoječi zakon že rešuje vsa vprašanja.

DZ bo o tem, ali je zakonski predlog SDS primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v torek.