Ali se je kaj spremenilo v odnosih med Izraelom in Slovenijo, potem ko je slovenska vlada 4. junija, tik pred evropskimi volitvami in na vrhuncu predvolilne kampanje s pomočjo parlamentarnega valjarja, zrinila skozi proceduro sklep o priznanju Palestine?

Skupina poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je danes na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija. Koaliciji med drugim očitajo, da je pri sprejemanju sklepa vlade o priznanju Palestine kršila ustavo in poslovnik DZ.

Janez Janša je na volitvah v Evropski parlament dobil spet krila. Prepričljiva zmaga SDS z 8,5-odstotnim naskokom pred Gibanjem Svoboda ob 41,35-odstotni volilni udeležbi je največja in najbolj točna anketa javnega mnenja na polovici mandata vlade Roberta Goloba. Kaj ta rezultat pomeni za Janšo in kaj za Goloba?

Izraelski vojni kabinet je razpravljal o ukrepih za krepitev naselbin na zasedenem Zahodnem bregu kot odziv na nova priznanja Palestine in dejanja Palestinske uprave v mednarodnih organizacijah, je v nedeljo sporočil urad premierja Benjamina Netanjahuja. Od aprila letos je Palestino priznalo osem novih držav, vključno s Slovenijo.

Predvolilna uspešnica evropskih volitev je bila zgodba o priznanju Palestine. Slovenska politika je z njo dokazala, da ji ni para v Evropi, ko gre za teptanje lastnega dostojanstva in spoštovanja nacionalnih interesov. Nikjer drugje v Evropski uniji se niso tako blamirali z zlorabo zunanje politiki v notranjepolitične, celo strankarske namene.

Državni zbor je po tistem, ko je SDS danes vložila nov predlog posvetovalnega referenduma, prekinil 73. izredno sejo o priznanju Palestine, nato pa za danes sklical 23. nujno sejo parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, po kateri bo še 74. izredna seja DZ, je sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Stranka SDS je umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, je ob začetku seje DZ, na kateri naj bi potrdili sklep vlade o priznanju Palestine, sporočila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Parlament je nato začel razpravo, ki naj bi ji sledilo glasovanje.

Gosta nove oddaje Studia necenzurirano sta Andraž Zorko, partner v agenciji Valicon, in Aljoša Bagola, kreativni direktor in eden najbolje prodajanih knjižnih avtorjev pri nas.

Potrebno je odločno in usklajeno delovanje svetovne diplomacije, ki bo upoštevalo interese tako izraelske kot palestinske strani.

Zadnje ankete kažejo, da se Gibanje Svoboda po veliki krizi na polovici mandata že prebija navzgor in približuje SDS – ali se lahko na evropskih volitvah zgodi presenečenje, da Golob Janši odščipne kak poslanski mandat? V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Dejan Steinbuch, publicist in urednik Portal Plus analizirata dogajanje na slovenski politični sceni v zaključku kampanje za Bruselj.

Članici Evropske unije Španija in Irska bosta ob Norveški, ki ni članica EU, danes priznali Palestino. S to bolj ali manj simbolno gesto v podporo miru v regiji in rešitvi dveh držav v času vojne na območju Gaze se bo trojica držav pridružila okoli 140 članicam Združenih narodov od skupno 193, ki so palestinsko državo že priznale.

Sprla sta se evropski poslanec Milan Brglez in svetovalec premiera za zunanjo politiko Vojko Volk. Brglez je Volku v prihajajočem intervjuju za sobotni Dnevnikov Objektiv očital, da zavira priznanje Palestine, Volk pa mu zdaj vrača z očitkom, da širi laži.

Predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Husein al Šejh je napoved Španije, Irske in Norveške, da bodo 28. maja priznale Palestino, označil za zgodovinski trenutek. Podobno so napoved pozdravili pri palestinskem islamističnem gibanju Hamas, saj da je to pomemben trenutek v smeri zagotavljanja pravice do ozemlja.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je dala intervju izraelskemu novinarju Dovu Gil-Harju, v katerem je spregovorila o slovenskem priznanju Palestine, nekaj besed pa je namenila tudi smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija.

Brez moje vednosti so me posneli pred napisom »F... NATO«, s katerim se ne strinjam, se je rektor Univerze v Ljubljani (UL) Gregor Majdič odzval na posnetek z včerajšnjega srečanja s študenti na FDV.

Ameriški študentje so se naveličali tihega sodelovanja svoje države v vojni v Gazi in sprožili vrsto protestov. Ti so se po aretacijah na newyorški univerzi Columbia razmahnili v politično vrenje na Yalu, Harvardu, Austinu v Teksasu, vse do kalifornijskega Berkleyja na zahodu. Študentski pritisk počasi maje ameriško notranjo politiko, a še ne pronica v zunanjo.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Na družbenih omrežjih se širi fotografija Luke Dončića, na kateri v rokah drži papir s palestinskimi barvami in napisom »Svobodna Palestina« kot znak podpore Palestincem v Gazi. A gre za fotomontažo.

Redno sejo DZ so ob začetku prekinili vzkliki nekaj protestnikov s palestinskimi zastavami na balkonu velike dvorane DZ. Nekaj minut po začetku seje so začeli vzklikati: "Sankcije zdaj!" Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je sejo za pet minut prekinila, varnostna služba pa je medtem protestnike odstranila.

Partnerka predsednika vlade Tina Gaber je na facebooku objavila zapis, v katerem se je odzvala na kritike, ki jih je deležna v medijih in na družbenih omrežjih. Posebej se je obregnila ob lažne novice, »katerih namen je rušenje zaupanja v vlado, največja posledica pa slaba volja in frustracije pri ljudeh.«