Od sredine devetdesetih let preteklega stoletja pa vse do druge sanacije slovenskega bančnega sistema smo poslušali o tem, kakšni bančni geniji delujejo na NLB.

Delničarji NLB so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 73,73 odstotka kapitala, potrdili predlog o delitvi bilančnega dobička, po katerem se za dividende nameni 142,6 milijona evrov oz. 7,13 evra bruto na delnico. Ob tem so popolnili devetčlanski nadzorni svet, ki je v obstoječi sestavi upravi že povečal plače.

Na spletu se je po navedbah NLB pojavil poskus zlorabe s pošiljanjem lažnih elektronskih sporočil, katerih pošiljateljica naj bi bila NLB. Namen lažnega sporočila je s pomočjo spletnega obrazca od posameznikov pridobiti osebne podatke. Strankam oz. prejemnikom takšnega e-sporočila v banki svetujejo, da ga nemudoma pobrišejo.

Slovenska policija niti ne poskuša preveriti, ali in koliko je NLB sodelovala pri legalizaciji denarja kartela Darka Šarića.

Poleg razkritja, da so Anton Rop, Marjan Rekar in Janez Zemljarič, ki so nekoč vsak po svoje obvladovali državne in paradržavne strukture te države, stopili na radar, ko so ustanovili podjetje Carantanium, je skoraj napol opazno po STA v javnost prišla tudi novica, da policija po usmeritvah tožilstva nadaljuje preiskavo v primeru Farrokh.

Kriminalisti nadaljujejo s preiskavo suma pranja iranskega denarja v NLB v primeru Farrokh, ki so ga pod drobnogled vzeli poslanci prejšnjega sklica DZ. Trenutno poteka obsežno pridobivanje podatkov o posameznih transakcijah v smeri preveritve suma kaznivega dejanja pranja denarja pri tujih državnih organih, so na policiji pojasnili za STA.

Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager in finančni minister Andrej Bertoncelj sta se danes pogovarjala tudi o trenutnem stanju pri privatizaciji NLB in Abanke. Glede NLB je na mizi pobuda po odpravi preostalih omejitev za banko do dokončanja privatizacije, glede Abanke pa kljub nekaterim stališčem v politiki sprememb za zdaj očitno ni.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je nadzornikom banke predlagal, naj mu dvignejo plačo z okoli 160 tisoč evrov bruto letno na kar 500 tisoč evrov, poroča Delo. Toliko naj bi znašali prejemki šefov podobno velikih bank.

V Sloveniji lahko na prste ene roke naštejemo podjetja, ki se ponašajo s prestižnim certifikatom najboljšega zaposlovalca Top Employer. NLB je – že četrto leto zapovrstjo – eno od njih.

Država bo s prodajo deleža NLB in dividendami na srednji rok dobila poplačano celotno državno pomoč iz leta 2013, je za Sobotno prilogo časnika Delo ocenil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Pričakoval je, da bo interes Slovencev za nakup delnic NLB večji, so pa na drugi strani med lastniki najuglednejši svetovni finančni vlagatelji.

Ljubljana, 15. decembra - Leto so poleg privatizacije NLB zaznamovali tudi številni prevzemi podjetij iz različnih panog. Najbolj je odmevala prodaja Gorenja kitajskemu velikanu Hisense. Poskus prevzema Cinkarne Celje ni bil uspešen, v teku so med drugim še prevzemi Pro Plusa, Perutnine Ptuj in Hotelov Bernardin.

Bonitetna agencija Standard and Poor's (S&P) je danes potrdila dolgoročno kreditno oceno za NLB pri BB+, pri tem pa je obete spremenita iz "v razvoju" na "pozitivne". Kot so sporočili iz banke, ocena S&P temelji na dobrem poslovanju banke in njeni delni privatizaciji.

NLB se je že šesto leto zapored pridružila družbi TAM TAM pri projektu »Petarde? Ne, hvala!«, s katerim opozarjamo, da je uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev nevarna tako živalim, kot tudi ljudem.

V ponedeljek bo ostalo zaprtih 14 poslovalnic NLB. Banka jih je morala zapreti zato, ker država ni pravočasno izvedla prodajne zaveze za NLB, ki jo je obljubila Evropski komisiji. Najpozneje do sredine prihodnjega leta bo zaprla še eno. S tem se bo število poslovalnic banke spustilo pod 100.

Nenad Glücks, novinar

Ugotovili smo, kdo se je med Slovenci odločil za večji nakup delnic NLB. Daleč največji delež je kupil razvpiti podjetnik Aleksander Jereb, ki je bil letos obsojen zaradi povzročitve stečaja in oškodovanja družbe Geodetski zavod Slovenije.

Slovenija je v zadnjih šestih letih s privatizacijo državnega premoženja zaslužila skoraj eno milijardo evrov. Večji del tega zneska predstavlja nedavna prodaja večinskega deleža NLB, med bolj donosnimi pa sta bili doslej še leti 2014 in 2016, ko je država prodala nekaj večjih naložb. Kako se sme porabiti ta denar, je natančno določeno.

Privatizirana NLB ne bodo več strošek davkoplačevalcev, ampak dejanskih lastnikov. V NLB se je v pol stoletja »omastilo« prav vse – od udbovskih do cerkvenih podjetij.

Dr. Sašo Polanec meni, da po obdobju visoke gospodarske rasti v svetu ne bo nove hujše krize, pač pa pričakuje nekoliko počasnejšo rast, morda blizu stagnacije.

Delnice NLB bodo danes začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi. S tem se bo končala prodaja 65 odstotkov največje banke v državi po metodi IPO. Država je ohranila 35-odstotni delež, med večjimi lastniki pa sta po novem ameriški sklad in EBRD. S tem je Slovenija izpolnila zaveze do Evropske komisije, a ne še v celoti.