Prvi mož NLB Blaž Brodnjak: NLB ostaja najpomembnejša domača banka

Po letos zaključeni privatizaciji 75 odstotkov minus ene delnice banke, ki je zdaj ob državi kot največjem posamičnem lastniku v razpršenem lastništvu, se po Brodnjakovih besedah glede konteksta korporativnega upravljanja ni nič bistveno spremenilo.

"Že prej smo bili sistemsko pomembna ustanova pod nadzorom ECB, v nadzornem svetu pa so sedeli neodvisni profesionalci," je povedal. Je pa zdaj banka javna delniška družba, ki mora slediti pravilom preglednega objavljanja in enakovredne obravnave delničarjev in vlagateljev.

A kot najbolj pomembno Brodnjak poudarja, da NLB s privatizacijo ni postala tuja banka. "Največji posamični lastnik je še vedno država in tako bo ostalo. Smo edina slovenska banka, katere delnice je mogoče na pregleden in razmeroma preprost način kupiti na ljubljanski in londonski borzi," je povedal.

"Prepuščeno je svobodni volji Slovencev in slovenskih podjetij ter institucionalnih vlagateljev, ali nam zaupajo, so pripravljeni v nas vlagati ter dolgoročno postati pomembnejši lastniki in s tem biti udeleženi pri poslovnih učinkih skupine, ki je, denimo, v zadnjih treh zaključenih poslovnih letih v absolutnem smislu izkazala najvišji dobiček med vsemi skupinami s sedežem v Sloveniji," je dodal.

NLB tako po njegovih besedah "ostaja najpomembnejša domača banka, s potencialom, da bo še bolj domača v prihodnje". "Naši možgani in srce ostajajo v Ljubljani. Vse pomembne odločitve se pretehtajo in sprejemajo tu," je zagotovil.

Uporabljeni model privatizacije prek javne ponudbe delnic je bil za NLB po Brodnjakovem mnenju primeren. "Smo edina mednarodna univerzalna finančna skupina, ki je prisotna na vseh trgih z območja Zahodnega Balkana. Poleg tega smo edini, ki imamo tu sedež, in edini, ki imamo izključni strateški interes v tej regiji. Strankam na svojih trgih prinašamo dodano vrednost, ker govorimo jezike, razumemo lokalne specifike, poznamo mentaliteto in imamo skupno preteklost, tako da dejansko prihajamo kot strateški partner, ne kot nekdo, ki ga bremeni ozadje morebitnih geopolitičnih interesov" je pojasnil.

"Verjamemo, da poleg Slovenije celoten prostor nekdanje Jugoslavije ponuja veliko priložnosti za razvoj skupine. Ni nam treba postati del velikega mednarodnega sistema, da smo poslovno uspešni," je ocenil.

Po privatizaciji so že padle nekatere omejitve pri poslovanju. Glede financiranja preko meja Slovenije in vlaganj v velike javne projekte, denimo drugi tir Koper-Divača, je Brodnjak povedal, da se pogovarjajo o večjem številu poslov v celotni regiji. Dejal je, da je njihov cilj sodelovati v pogovorih pri vseh pomembnih projektih, tako da imajo priložnost posle dovolj dobro razumeti in v primeru interesa podati relevantno ponudbo.

"Prihajamo kot nekdo, ki je univerzalno prisoten povsod po regiji in na posamičnih trgih razpolaga s kapaciteto celotne skupine, zato lahko sodelujemo tudi pri večjih poslih. Tovrstni javni ali javno-zasebni projekti pa predstavljajo pomemben kanal za prihodnje prihodke, saj je v celotni regiji še ogromno potreb po bistvenem izboljšanju celotne javne produktivne infrastrukture," je zatrdil in dodal, da priložnosti selektivno iščejo tudi v EU, ne samo na Zahodnem Balkanu.

Konec leta bodo padle tudi omejitve glede prepovedi prevzemov. Po Brodnjakovih besedah se odpirajo nove priložnosti, pri čemer želijo ostati na območju Zahodnega Balkana. O konkretnih prevzemnih tarčah ne more govoriti, je pa dejal, da priložnosti aktivno proučujejo.

Prioritetna tovrstna priložnost bo po njegovih besedah verjetno v Srbiji, ker je tam njihov tržni delež najmanjši in ne dosega dveh odstotkov. "Ne bomo pa sprejemali odločitev ad hoc in brez temeljitega preudarka," je zagotovil.

Glede obuditve lizinške dejavnosti, za katero so morali zaradi zamud pri privatizaciji na začetku 2018 začeti z likvidacijo portfelja družbe NLB Leasing, Brodnjak ne vidi večjih težav. Pridobiti morajo soglasje ECB za to dejavnost, nato pa lahko ustanovijo novo družbo za lizing, odpirajo pa se tudi priložnosti za vnovično opravljanje storitev faktoringa in trgovinskega financiranja. Priložnost glede lizinga po njegovih besedah ni omejena samo na Slovenijo, ampak je regionalna.

Zelo veliko priložnosti na vseh ciljnih trgih Brodnjak vidi tudi pri nadgradnji poslovanja na področju bančno-zavarovalnih poslov in pri upravljanju premoženja, ki bo postala za prebivalce v regiji bolj zanimiva ob rasti življenjskega standarda.

Ob padcu zavez in izrednih omejitev pri poslovanju bo po Brodnjakovem mnenju bolj ključno postalo vprašanje, "česa ne početi, da bi ustvarili vrednost za delničarje in ohranili ustrezen zmeren profil tveganja".

Glede zavarovalnice NLB Vita, ki jo mora banka zaradi nepravočasno izvedene privatizacije prodati, je povedal zgolj, da je zaveza še odprta, o nadaljnjih korakih pa bodo javnost obvestili, ko bo za to pravi čas.

Po privatizaciji banke so padle tudi omejitve glede prejemkov zaposlenih in vodstva, ki se zdaj urejajo po tržnih kriterijih. Tako ni več ovir pri pridobivanju novih talentov, kjer je bila banka v preteklem obdobju hendikepirana.

Brodnjak opaža še, da je po privatizaciji bistveno manj negativne publicitete, ki pa še vedno pomeni neke vrste obremenjujočo dediščino.

Medtem ko je letošnje poslovanje banke skladno s pričakovanji in načrti, pa je za naslednja leta vse v veliki meri odvisno od makroekonomskih razmer, ki se v Evropi poslabšujejo. Za banke je v takšnem kontekstu in ob znižanih napovedih gospodarske rasti po Brodnjakovih besedah še posebej stresen morebiten obrat denarne politike v smer njenega dodatnega rahljanja.

"Pričakovali smo, da bo na neki točki prišlo do normalizacije obrestnega okolja in vsaj rahle rasti obrestnih mer, a kot se nakazuje, gre ECB v smeri napajanja finančnega sistema z dodatno likvidnostjo," je orisal.

Takšni ukrepi po njegovem mnenju ne bodo nujno privedli do pozitivnih učinkov. Bančni sistem je že zdaj namreč izrazito presežno likviden, likvidnost pa še narašča, je dejal Brodnjak in dodal, da na drugi strani ne rastejo tako hitro tudi financiranje in investicije, saj je gospodarstvo ob povečani negotovosti izredno previdno, večje javne infrastrukturne naložbe pa se ravno tako prelagajo v prihodnost.

"Zato dodatna likvidnost v sistemu ne bo nujno pripeljala do povečane investicijske aktivnosti in banke bodo potencialno še bolj prizadete," je napovedal. Če se bodo obrestne mere še zniževale, bo to po njegovih besedah pomenilo tako resno spremembo ekonomike poslovnega modela bank, da se bo nujno treba začeti spraševati, ali je za denarne vloge fizičnih oseb še mogoče zagotavljati nominalno pozitivne obrestne mere.

Banke namreč v trenutnem okolju, ko je tudi zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice v negativnem območju, preprosto nimajo na voljo dovolj novih zmerno tveganih finančnih naložb, s katerimi bi lahko zagotavljale primerno donosnost poslovanja na dolgi rok, je dejal.

Breme obrestne politike nosi bančni sistem, medtem ko javne finance, ki imajo od takšnih razmer korist, po Brodnjakovi oceni tega ne izkoristijo za financiranje produktivnih infrastrukturnih naložb z dolgoročnimi učinki, ampak s povečevanjem plač in drugih pravic stavijo na zasebno potrošnjo. "Banke so tako pod izrazitim pritiskom glede ustvarjanja prihodnjih prihodkov, še posebej, ko bodo enkrat izzveneli izredni enkratni učinki zaradi sproščanja v krizi oblikovanih rezervacij in odprodaje nejedrnega premoženja," je opozoril.

Glede na to, da so negativne obrestne mere za denarne vloge občutljivo vprašanje, je Brodnjak poudaril, da bo treba v dialogu z regulatorji, nadzorniki in potrošniškimi organizacijami okrepiti razumevanje, da je imeti denar na banki še vedno bistveno varneje kot ga hraniti doma oz. v gotovini, a da celotnega stroška obrestne politike ne bodo mogle nositi banke.

Glede najnovejših sprememb na bančnem trgu ob prodaji Abanke Novi KBM in prihodu madžarske OTP s prevzemom SKB Banke je Brodnjak ugotovil, da konsolidacijski procesi še niso zaključeni, je pa njihova dinamika okrepljena. Ostaja tudi pri pričakovanju, da bodo na srednji rok v slovenskem bančnem sistemu trije veliki stebri - eden okoli NLB, drugi okoli Nove KBM, tretji pa okoli bank v lasti mednarodnih bančnih skupin.

To po njegovih besedah na eni strani prinaša normalizacijo in stabilizacijo bančnega sistema, saj bo manj "neracionalnih ad hoc akcij" manjših akterjev, obenem pa bo po njegovem prepričanju na trgu še vedno dovolj konkurence, da uporabniki ne bodo na slabšem. Nadaljnjo konsolidacijo pričakuje tudi v celotnem evropskem bančnem sistemu ter v regiji nekdanje Jugoslavije, kjer lahko na katerem od trgov potencialno tudi NLB odigra vlogo enega od nosilcev konsolidacijskih procesov.

Banke v Evropi se pri rutinskih bančnih storitvah spopadajo tudi z izzivi novih igralcev na bančnem trgu, kot so nekatere spletne banke oz. podjetja na področju finančne tehnologije (fintech), ki uporabnikom ponujajo nove rešitve.

Banke so se z različnimi aktivnostmi na ta izziv že odzvale, Brodnjak pa je prepričan, da se morajo tradicionalni ponudniki ukvarjati predvsem z izboljševanjem izkušnje za uporabnike. Če namreč to izkušnjo izenačijo s fintech podjetji, imajo po njegovem mnenju zaradi univerzalnega značaja storitev, ki jih ponujajo, še vedno primerjalne prednosti.

Morajo pa biti zato vse standardne, rutinske in transakcijske storitve strankam prek mobilnih digitalnih platform na voljo kadar koli in od koder koli, in sicer tako, da jih lahko opravijo kar same brez podpisovanja papirjev in osebne komunikacije, je ponazoril. "Če bomo to izvedli, se ne bojim izgube konkurenčnosti. Kdor pa tega ne bo storil, bo imel večje težave," je dejal. Obenem je opozoril, da nekateri novi finančni igralci s seboj prinašajo tudi nezanemarljiva varnostna in regulatorna tveganja, zato strankam svetuje previdnost pri poslovanju z njimi.

Glede potencialnih tveganj pri potrošniških posojilih, na katera v zadnjem času opozarja Banka Slovenije, je Brodnjak poudaril, da so v NLB razmeroma konzervativna ustanova in da vztrajajo, da je pri vsakem posojilu treba izkazati denarni tok za njegovo poplačilo.

Je pa ob tem ocenil, da trenutne prakse glede na obdobje pred krizo niso ekscesne, saj je slovensko prebivalstvo med najmanj zadolženimi v EU, bistveno so porasli njegovi prejemki, prihranki pa so se v zadnjih letih posledično povečali precej bolj od zadolževanja. Finančno stanje tako gospodinjstev kot podjetij je tako bistveno boljše kot pred krizo in Brodnjak pri obeh skupinah vidi še kar nekaj prostora za rast.

Gospodarstvo in bančni sistem sta po njegovih besedah tudi bistveno bolje pripravljena na morebiten negativen obrat oz. krizo, ki pa si je "nihče ne želi".

Glede očitkov o vsiljeni predimenzioniranosti sanacije bank konec leta 2013 in z njo povezanih nepravilnostih pa je Brodnjak povedal, da je boleče gledati, kako se o strokovnih vprašanjih razpravlja populistično in parcialno.

Kapitalski količnik NLB, ki je bil ob koncu prvega trimesečja na ravni skupine nekaj pod 17 odstotki, je po besedah prvega moža banke ravno primeren, da NLB nemoteno opravlja svoje dejavnosti, izvaja svojo strategijo razvoja in rasti ter s tem zagotavlja razumne donose za deležnike, vključno z največjim, državo, s čimer se poplačuje podeljena državna pomoč.

Glede obsega sanacije in njene javnofinančne cene pa je prepričan, da bi bilo treba na to vprašanje gledati celovito in upoštevati vse pozitivne učinke, ki jih je sanacija imela za nacionalno gospodarstvo in državo. "Če vse te učinke upoštevamo, jo postavimo v povsem novo luč in izkaže se, da morda ni bila tako draga, kot se zdi," je sklenil Brodnjak.

Celoten pogovor je objavljen na spletni strani https://krog.sta.si/.