Afera Irangate: Policija iz tujine pridobiva podatke o transakcijah Iranca Farrokhzadeha

V okviru predkazenskega postopka so doslej opravili večje število razgovorov, zasegli in analizirali so tudi različno poslovno dokumentacijo. Kot so zapisali na Generalni policijski upravi, več o ugotovitvah tega postopka, ki poteka pod usmerjanjem državnega tožilstva, zaradi interesa preiskave ne morejo razkriti.

Policija je kriminalistično preiskavo nakazil iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB v letih 2009 in 2010 julija 2017 znova odprla na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin, potem ko v prejšnji preiskavi ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja. Šlo naj bi sicer za približno milijardo dolarjev, nakazanih v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije.

Kot je ob vnovičnem odprtju preiskave pojasnil vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič, leta 2010 in 2011 na podlagi tedaj razpoložljivih informacij ni bilo mogoče potrditi suma kaznivega dejanja pranja denarja. Takrat jim tako z zbiranjem obvestil in z obsežnim povpraševanjem pri različnih tujih in slovenskih organih ni uspelo potrditi sumov, navedenih v obvestilu urada za preprečevanje pranja denarja, oziroma razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zato je policija končala z zbiranjem obvestil in zadevo konec leta 2011 zaključila.

O kaznivem dejanju pranja denarja sicer lahko govorimo, ko najprej obstaja kaznivo dejanje, katere posledica je premoženjska korist, denar pa se nato plasira v promet z namenom legalizacije. Obstajati mora torej vzročna zveza med predhodnim kaznivim dejanjem in pranjem denarja, če te ni, pa ne gre za pranje denarja in ni mogoče izvesti predkazenskega postopka. Kriminalistom tega v letih 2010 in 2011 kljub številnim preverjanjem prek mednarodnega policijskega sodelovanja ni uspelo potrditi.

Vnovično odprtje preiskave je sicer predani zahtevalo specializirano državno tožilstvo na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin iz medijev. DZ pa je ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je politično odgovornost za možnost, da se je to lahko sploh zgodilo, pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu ter vladi Boruta Pahorja in njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju.