Predsednika preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) Jerneja Vrtovca (NSi) je med drugim zanimalo, zakaj so bili uporabljeni različni vatli pri uvrstitvi določenega podjetja ali skupine na seznam terjatev za prenos - kot primer je navedel skupino DZS, ki je bila prenesena, in KD Group, ki ni pristala na slabi banki, v obeh primerih pa gre za finančni holding.
Medja, ki je NLB vodil od jeseni 2012 do februarja 2016, torej tudi v času ukrepov države za krepitev bančnega sistema leta 2013, na to ni znal odgovoriti, ker da se ne spomni konkretnih primerov. O morebitnih pritiskih direktorjev podjetij je dejal, da so predstavniki določenih podjetij spraševali NLB glede prenosa, a je bil dogovor v NLB, da se držijo pravil in postopkov, je povedal. Kaj so bili v konkretnih primerih razlogi za prenos ali neprenos - Vrtovec je navedel podjetja Prevent Global, Lisca, Perspektiva, Kondor Real, Mayer McCann Slovenija - Medja ni mogel povedati, dejal je, da imajo podatke v NLB.
Osnovni seznam za prenos terjatev DUTB je pripravila NLB, nato pa je bil poslan medresorski skupini ali Banki Slovenije. Seznami so se v letu 2013 spreminjali in dopolnjevali, NLB je podajala svoje mnenje, končni seznam pa so uskladili v medresorski skupini in Banki Slovenije, ki je imela tudi podatke iz drugih bank o terjatvah so posameznega podjetja, je dejal.
Zakaj določene terjatve oz. naložbe, ki so bile na seznamu za prenos, nato niso bile prenesene - Vrtovec je navedel družbe Kolektor, Telekom Slovenije, Intereuropa, Petrol - Medja ne ve, ker nima dostopa do vseh dokumentov.
O strinjanju z rezultati pregleda kakovosti aktive (AQR) je Medja povedal, da se v določenih primerih niso strinjali s tem, za koliko bi se terjatev dalo unovčiti. Predvsem pri vrednotenju nepremičnin Medja zaradi količine podatkov in razmeroma kratkega časa za pregled dopušča možnost, da morda vsa vrednotenja niso bila skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi. Pri posameznih primerih se torej ocene banke niso skladale z rezultati AQR, sta bili pa oceni o višini potrebnega kapitala na koncu na podobni ravni.
Razliko v prvotnih ocenah NLB, koliko potrebuje kapitala, in končnih izračunih pojasnjuje s tem, da pri prvi oceni še niso pregledali celotnega portfelja, presenečenja so odkrili predvsem pri naložbah v tujini, hkrati so strokovne službe NLB med letom 2013 prevzemale priporočila evropskega bančnega organa Eba, ki so postajala strožja.
NLB je bila sicer v ukrepih za krepitev stabilnosti bank "objekt", je večkrat dejal Medja. Želeli so si jasnejše slike, večje vloge v pogovorih npr. o metodologiji, "a o tem nismo imeli možnosti diskutirati".
Banka ni mogla tvegati kapitalske neustreznosti, kapitala pa na trgu ni mogla pridobiti, je poudaril nekdanji predsednik uprave banke in dodal, da je šlo z vstopom v državne ukrepe za "vse ali nič", torej niso mogli izbrati samo dokapitalizacije ali samo prenosa slabih terjatev na slabo banko. "Lahko smo izbirali ali dokapitalizacijo, kot je bila predvidena, ali da smo kapitalsko neustrezni in izgubimo zaupanje depozitarjev," je dejal.