Skrajno desni nemški politik, ki je bil do nedavnega član stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), je bil obsojen zaradi risanja nacističnih svastik na avtomobile z ukrajinskimi registrskimi tablicami. Sodišče mu je danes izreklo globo v višini 50-kratnega dnevnega dohodka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Devetega maja zaznamujemo kar dve pomembni obletnici: na ta dan leta 1945 je začela veljati kapitulacija nacistične Nemčije in s tem je bilo vsaj v Evropi uradno konec druge svetovne vojne. Pet let pozneje na isti dan pa je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere je pozneje nastala sedanja Evropska unija. Prvi praznik praznujemo kot dan zmage, drugega kot dan Evrope.

Kremeljsko vodstvo ne želi zajeti le Ukrajine, govorimo o velikih imperialnih ambicijah Rusije, ki želi spremeniti evropske meje v svojo korist, svari ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran v pismu ob obletnici zmage nad nacizmom v Evropi. Zaradi dejanj Rusije je pod vprašajem celoten sistem evropskih demokratičnih vrednot in mednarodne varnosti, meni Taran.

V Italiji je izbruhnil škandal zaradi neonacistične tetovaže na roki novega vodje desničarske stranke Liga v Bologni Cristiana Di Martina. Gre za runski simbol volčjega zoba pod pestjo, ki drži kladivo in ki so ga uporabljale SS enote v nacistični Nemčiji. Di Martino se brani, da si je tetovažo dal narediti kot mlad ljubitelj nordijske mitologije.

Učiteljica z industrijsko-obrtniške šole v Slavonskem Brodu je na svoji Facebook strani v četrtek zvečer objavila fotografijo maturantov z rokami, dvignjenimi v nacistični pozdrav, danes poročajo hrvaški mediji. Sporno fotografijo in komentarje učiteljice, ki v tem "ne vidi nič spornega", je obsodilo hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje.

Angleška študija je ugotovila, da lahko zgodba mladinskega romana Deček v črtasti pižami, ki ga je leta 2006 napisal irski pisatelj John Boyne, po njej pa so leta 2008 posneli istoimenski film, "ohranja številne nevarne netočnosti in zmote", če se jo uporablja pri poučevanju mladih o holokavstu, poroča britanski Guardian.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič se je danes udeležil spominskega dogodka v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, kjer je nagovoril udeležence simpozija o antisemitizmu ter preživele in sorodnike žrtev. Spomnil je, da je bilo z ozemlja Slovenije med drugo svetovno vojno v Auschwitz pripeljanih 2324 ljudi, so sporočili iz DZ.

Komisija DZ za peticije, ki je v današnjem nadaljevanju skupne seje z odborom DZ za kulturo obravnavala vprašanje rumenih jopičev, se je s sklepom zavzela, da se Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot odvzame status društva v javnem interesu. Odbor pa bo zaradi nesklepčnosti glasoval prihodnjič. Poslanci SDS in NSi so sejo obstruirali.

Nekdanja tajnica nacističnega koncentracijskega taborišča Irmgard Furchner se danes v mestu Itzehoe v Nemčiji ni udeležila svojega sojenja. Sodnik je za 96-letnico že izdal priporni nalog. Obtožena je sodelovanja pri umoru več kot 10.000 ljudi v taborišču Sztutowo (Stutthof) na Poljskem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupno nujno sejo komisije DZ za peticije in odbora za kulturo, sklicano na zahtevo poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP, na kateri bi morali razpravljati tudi o statusu Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, so po slabi uri prekinili. Razlog je bil odsotnost pristojnih ministrov, od katerih so poslanci želeli slišati odgovore.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.

Razvpitega predsednika društva Društva za promocijo tradicionalnih vrednot Urbana Purgarja je razjezil Matej Tonin, ki je obsodil Purgarjev tvit »Hitler je #heroj«. Toninu je zagrozil z razkritjem zanj in za Novo Slovenijo menda neprijetnih zgodb.

Revija stranke SDS Demokracija je julija priredila nenavadno tekmovanje »Sekal bom rdečo zvezdo«, s katerim so menda želeli parodirati prireditev Svetlane Makarovič z naslovom »Nosil bom rdečo zvezdo«. Dogodek je najbolj zanimiv predvsem zaradi tekmovalcev, med katerimi sta razvpiti poveličevalec nacizma in mladi Janšev jurišnik, ki se je opekel z napadanjem Luke Dončića.

Objava predsednika Društva za promocijo tradicionalnih vrednot Urbana Purgarja, ki je nedavno na družbenem omrežju Twitter poveličeval Hitlerja, je tudi med političnimi strankami sprožila ostre odzive in obsodbo poveličevanja totalitarnih režimov. V opoziciji pričakujejo tudi odziv vlade in ukrepanje pristojnih organov pregona.

Tvitosfera je prostor poln skrajnosti, kar med drugim dokazuje tudi Urban Purgar. Slednjega javnost med drugim pozna kot pripadnika »rumenih jopičev«, torej SDS-ovih privržencev ob protestih zoper vlado. Te fante se je že povezovalo z neonazicmom, objavljamo pa Purgarjevo pojasnilo, zakaj je na twitterju zapisal, da je Hitler heroj.

»Hitler je #heroj,« je v nedeljo tvitnil Urban Purgar, predsednik društva za promocijo tradicionalnih vrednot, pripadnik t. i. rumenih jopičev, simpatizer SDS in po novem menda urednik razvpite Nacionalne tiskovne agencije.

Mariborska zgodovinarka Mateja Ratej je nedavno pri založbi Beletrina izdala knjigo z naslovom Svastika na pokopališkem zidu. Gre za poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja. Predgovor za omenjeno delo je spisal pisatelj Tone Partljič, s katerim sta v Mariborski knjižnici pripravila tudi spletni pogovor.

Avstrijska policija je v stanovanju na Dunaju zasegla obsežno zbirko predmetov iz časa nacizma, med drugim brzostrelko, ki so jo razvili nacisti.

»Ne bo držalo, kar zatrjuje Karl Erjavec, da je njegov oče šel v Belgijo kot ekonomski emigrant,« nam je v pogovoru dejal zgodovinar in muzealec Jože Dežman. Erjavčev oče ni hotel služiti v Jugoslovanski ljudski armadi in je raje ilegalno pobegnil v tujino, ker so mu partizani umorili očeta. V odprtem pismu zato Dežman Erjavca sprašuje, ali je dezerter ali mogoče že blizu vašim »sodelavcem fašizma in nacizma«?

Med že ponarodelimi pirjevščinami je tudi ona, da bi dr. Jože Pirjevec sam streljal izbrane kolaborante, v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.