Akademsko izpiljen, politično takten. Na vprašanje o počutju, s čimer se običajno začne vsako srečanje, Milan Brglez odgovori zadržano in pravzaprav vse pove s pojasnilom, da ima v zadnjih desetih letih za sabo šest volitev od državnozborskih, predsedniških do evropskih in nedavno strankarskih. V tem času je zamenjal tudi strankarsko izkaznico. V politiko je prišel s stranko, ki jo je pomagal ustanoviti Miru Cerarju in ga je pripeljala tudi do funkcije predsednika državnega zbora, nato pa je postal vidni član Socialnih demokratov. Bolj kot nazaj v predavalnice ga še naprej vleče v politiko, kjer ima še veliko načrtov. Mejnik pa je seveda 9. junij.

Svojega osebnega premoženja ni pripravljena javno objaviti poslanska trojica Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič, ki v Evropskem parlamentu pogosto glasuje po navodilih sosednje države Madžarske in njenih političnih zaveznikov. Vseeno smo iz javno dostopnih podatkov ugotovili, kakšne nepremičnine imajo v lasti.

Slovenski evropski poslanci Ljudmila Novak (NSI), Klemen Grošelj (Svoboda), Irena Joveva (Svoboda), Milan Brglez (SD) in Matjaž Nemec (SD) so nam svoje premoženje razkrili, medtem ko Milan Zver (SDS) na to vprašanje sploh ni odgovoril, Romana Tomc (SDS) in Franc Bogovič (SLS) pa sta odvrnila, da o tem poročata KPK.

Evropski poslanci Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič ne želijo javno razkriti svojega premoženja. O tem sicer poročajo KPK, čeprav po veljavnem zakonu sploh niso zavezanci, zato komisija tudi ne more preverjati resničnosti podatkov.

Zaradi izvolitve Matjaža Hana za predsednika SD je bil nejevoljen glavni Brglezov podpornik, prvi predsednik države Milan Kučan, ki je dva dni po kongresu novinarju portala Topnews razplet kongresa SD komentiral: »Nobenega nisem podpiral. Ne, nobenega, ne. Pravim, da če bi bil član stranke, bi se še s tem ukvarjal, zdaj pa ne. Pravim, da to ni moj problem. Kar so si skuhali, bodo pojedli.« Naši sogovorniki v SD se ob tem zgolj nasmihajo in opominjajo, da se je Kučan z njihovim kongresom precej ukvarjal.

»Nobenega nisem podpiral. Ne, nobenga, ne. Pravim, da če bi bil član stranke, bi se še s tem ukvarjal, zdaj pa ne. Pravim, to ni moj problem. Kar so si skuhali bodo pojedli,« je razplet volilnega kongresa stranke SD za portal TopNews komentiral nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Včerajšnji kongres SD je bil eden najbolj nepredvidljivih, saj vse do konca ni bilo jasno, ali bo gospodarskemu ministru Matjažu Hanu uspelo prevzeti stranko ali pa mu bodo to namero preprečili njegovi številni nasprotniki.

Matjaž Han je na maratonskem volilnem kongresu SD v Ljubljani v drugem krogu glasovanja premagal Milana Brgleza. Mandat za vodenje stranke so mu delegati podelili s 182 glasovi, medtem ko jih je Brglez prejel 172. Aktualni gospodarski minister je tako na čelu stranke zamenjal dosedanjo predsednico in zunanjo ministrico Tanjo Fajon.

Medtem ko se po Sloveniji predstavljajo trije predsedniški kandidati SD Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin, naj bi se v ozadju po informacijah naših dobro obveščenih virov odvijalo prepričevanje Matjaža Hana, naj se vendarle poda v predsedniško tekmo.

Se bo SD obdržala ali bo klonila pod lastno ideologijo, staro več kot 40 let!? Odgovor bomo dobili sredi aprila, ko bodo izvolili novega predsednika. Bo to M. Brglez? Po izjavah sodeč, diši po kontinuiteti, kot da bi poslušali T. Fajon, M. Kučana ali M. Kordiša.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Evropski poslanec in kandidat za predsednika SD Milan Brglez ocenjuje, da je SD v veliki krizi, a se "pobira", brez ustreznega vodstva in kredibilnosti pa se bo soočila z izzivom parlamentarnega preživetja. Verjame v vrnitev SD h koreninam socialne demokracije. "Moja vizija SD ni zgolj stranka preživetja petih do desetih odstotkov," pravi.

Soglasje h kandidaturi za predsednika SD so dali vodja poslanske skupine Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin. Sedanja predsednica Tanja Fajon se poslavlja od funkcije, želi pa ostati zunanja ministrica.

Kandidacijska komisija SD je po pregledu soglasij pripravila predlog kandidatne liste za volilni kongres. Za mesto predsednika se bodo potegovali Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez. Pet kandidatov pa se bo potegovalo za mesto glavnega tajnika, med drugim nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček in nekdanji šef Sove Sebastjan Selan.

Soglasje za kandidaturo za predsednika SD je podal tudi evropski poslanec Milan Brglez, ki po nekaterih informacijah velja za favorita.

Predsedstvo SD je razpisalo evidentiranje kandidatov za predsednico ali predsednika stranke, dve podpredsednici in dva podpredsednika, glavno tajnico ali glavnega tajnika, članice in člane ter predsednico ali predsednika nadzornega odbora. Rok za evidentiranje se izteče 11. aprila, torej dva dni pred kongresom, na katerem bo začel veljati odstop celotnega vodstva stranke.