V postopku evidentiranja lahko posamezni odbori in organizacije podajajo predloge za posamezne funkcije, nato pa bo kandidacijska komisija vse predlagane kandidate in kandidatke pozvala k soglasju, na podlagi tega pa bodo oblikovali kandidatno listo, o kateri bodo glasovali na kongresu. Kandidature so možne tudi na samem kongresu, vendar za tiste, ki ne bodo že prej evidentirani, v tem primeru pa morajo zbrati podporo najmanj tretjine delegatov.
Najbolj zanimiva bo seveda tekma za najvišje mesto, torej za predsednico ali predsednika stranke. Kot je slišati, je pričakovati več kandidatov, čeprav za zdaj še niso znani. Prav tako še ni jasno, ali se bo sedanja predsednica Tanja Fajon vnovič potegovala za funkcijo. Tudi če se bo, po naših virih nima veliko možnosti za izvolitev. Glavni favorit Matjaž Han, minister za gospodarstvo, je že javno zanikal, da bi ga ta položaj mikal. Še vedno pa je lahko evidentiran in pozvan k soglasju. Toda Han je po naših virih »ziheraš« in ne bo šel za krmilo »potapljajoče se ladje«, ampak bi prevzel perspektivno stranko.
Glavni favorit Matjaž Han, minister za gospodarstvo, je že javno zanikal, da bi ga ta položaj mikal. Še vedno pa je lahko evidentiran in pozvan k soglasju. Toda Han je po naših virih »ziheraš« in ne bo šel za krmilo »potapljajoče se ladje«, ampak bi prevzel perspektivno stranko.
Evropski poslanec Matjaž Nemec je prav tako javno zanikal, da bi ga zanimala ta funkcija. Raje bi bil nosilec evropske liste, a naši viri pravijo, da so odprte vse možnosti. Velike ambicije kaže vodja poslanske skupine Jani Prednik, ki je javno potrdil, da je pripravljen streti trd oreh, če bo dobil dovolj podpore. Potem se omenja aktualni minister za kohezijo Aleksander Jevšek, vendar pa je vprašanje, koliko ima sploh podpore članstva. Pričakovati je, da se bo v boj podal tudi kakšen župan. Denimo ajdovski župan Tadej Beočanin menda razmišlja v tej smeri. To možnost pa je javno zavrnil kranjski župan Matjaž Rakovec.
Naši viri nas opozarjajo, da ne bi smeli povsem odpisati evropskega poslanca Milana Brgleza, ki sicer nima dovolj podpore za nosilca evropske liste, kar po drugi strani pomeni, da bi mu izvolitev za predsednika stranke podaljšala politično kariero, še zlasti če bi nato prevzel ministrstvo za zunanje zadeve. Brglez je bil sicer predsednik državnega zbora in kandidat za predsednika države, vendar je razočaral, ker mu ni uspelo priti v drugi krog. Zato je tudi vprašanje, koliko podpore uživa med članstvom. Po drugi strani pa je v danih okoliščinah idealni kandidat, saj nihče ne izgubi, če se stranka do volitev ne bi pobrala.
Zanimivo je tudi, da se je prejšnji teden predsedstvo stranke odločilo za prodajo »Judovske vile« na Levstikovi, kjer je bil dolga leta njen sedež, zdaj pa ga oddajajo Inštitutu 1. maj za 13.500 evrov mesečne najemnine. Sama stranka je najela druge prostore na Nazorjevi, za katere plačuje 13.111 evrov na mesec. S prodajo vile nameravajo kriti več kot 1,5 milijona evrov dolga, ki so si ga nabrali skozi dolga leta, ko so pričakovali veliko boljši volilni rezultat, kot so ga potem dosegli.
Evropskega poslanca SD Milana Brgleza ne bi smeli povsem odpisati kot kandidata za vodenje SD.
