Brglez se hvali, da je na predsedniških volitvah zbral skoraj 150.000 glasov - toliko SD ni dobila od Pahorjevih časov

Med ključnimi nalogami, ki čakajo stranko po volilnem kongresu, je Brglez v izjavi za STA izpostavil priprave na evropske volitve, kjer po njegovih besedah ne bo šlo zgolj za preživetje, ampak za boj za socialnodemokratske vrednote. Meni namreč, da je v času številnih kriz socialna demokracija nujna.

O delu SD je med drugim ocenil, da je treba "prenehati z boji v koaliciji, ker to nobenega od koalicijskih partnerjev nikamor ne pelje". Izstop SD iz koalicije po njegovih besedah ni na mizi, v trenutnih razmerah, najverjetneje pa tudi v prihodnje, pa prav tako ne povezovanje z NSi ter SDS, je naštel.

Vsaj v prvih korakih Brglez tudi ne napoveduje sprememb v obstoječi ministrski ekipi SD, saj si ne predstavlja, "da je možno v tem trenutku, ko se je treba posvetiti stranki", posvetiti tudi vodenju ministrstva. "Stranko je treba najprej konsolidirati," je poudaril. Premier Robert Golob je namreč na začetku mandata izrazil preferenco, da so vsi prvaki koalicijskih strank tudi člani vladne ekipe.

Ne glede na uspeh pri kandidaturi za stolček na čelu SD, pa se bo sam držal dogovora v stranki, da se na evropske volitve poda z zadnjega mesta na listi. O tem sicer še ni govoril s svojima protikandidatoma za predsedniško mesto SD, šefom poslancev SD Janijem Prednikom in ajdovskim županom Tadejem Beočaninom. Želi pa si spoštovati dogovor, da bo kandidate SD na tokratne evropske volitve popeljal evropski poslanec Matjaž Nemec.

Slednjega ob ministrici za pravosodje Andreji Katič in poslanki Meiri Hot, ki kandidirajo za štiri podpredsedniška mesta SD, Brglez navaja kot člane svoje ekipe. Vsi skupaj po njegovih besedah za podpredsednika podpirajo tudi predsednika Mladega foruma SD Luko Gorška. Na mestu glavnega tajnika SD Brglez želi "nekdanjo gonilno silo stranke" in sedanjo vodjo kabineta ministrice Katič Živo Živkovič.

Brglez zatrjuje, da kandidaturo jemlje resno in bo pri svoji odločitvi vztrajal do konca. "Skušam priti do pozicije, da nekaj spremenim. Če ne drugega, je za stranko zelo dobro, da kandidira nekdo, ki je uspel na predsedniških volitvah zbrati skoraj 150.000 glasov. Toliko ta stranka od Boruta Pahorja naprej ni več imela," je ambiciozen.

Kljub temu, da njegova protikandidata "izgledata bolj del sistema SD" - Brglez je namreč v politiko na državni ravni sprva stopil kot soustanovitelj SMC pod vodstvom Mira Cerarja - in sta morda "bolj naklonjena večjemu ropotanju v koaliciji", odziv terena na njegovo kandidaturo ocenjuje kot dober. "A izziv naše stranke je, da ne odločajo vsi člani, ampak odločajo delegati. In kot nekdo, ki ni del sistema, težje ocenim, koliko podpore imam," je priznal.

Za mesto na čelu SD se bosta sicer na aprilskem volilnem kongresu torej borila tudi vodja poslancev Prednik, ki med cilji med drugim izpostavlja "vsebinsko pozicioniranje" SD, želi pa si tudi pomladitve generacij, ter ajdovski župan Beočanin, ki obljublja vnovičen vzpon socialne demokracije in vrnitev na mesto, ki ji pripada.