Anže Logar pada v objem Janezu Janši (PODKAST)
Zakaj Janša še ni uradno razkril, da ima 46 glasov, potrebnih za mandatarstvo? Ima Logar težave s svojimi bolj levimi poslanci? Bo Svoboda v opoziciji preživela?
Zakaj Janša še ni uradno razkril, da ima 46 glasov, potrebnih za mandatarstvo? Ima Logar težave s svojimi bolj levimi poslanci? Bo Svoboda v opoziciji preživela?
Nataša Pirc Musar po današnjih prvih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin ugotavlja, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade.
Milan Kučan je razočaran, ker Robertu Golobu ne uspeva sestaviti nove vladne koalicije - omenja pa tudi možnost tretjega človeka na čelu vlade.
»Kaj je s tem narobe?« je odgovor Zorana Stevanovića na vprašanje, ali bodo poslanci njegove stranke Resni.ca prispevali podpise za mandatarja Janeza Janšo.
V teh dneh sem se pogovarjala s prvim predsednikom Milanom Kučanom. Razumela sem ga, da bi odločitev za t. i. mešano koalicijo pokazala odgovornost izvoljenih.
Zakaj Logar ni Peter Magyar. Zakaj sta s Stevanovićem politična prevaranta. Bo Janša vztrajal in sestavil nestabilno vlado. Je še kaj upanja za Roberta Goloba.
Če bi bila Golob in Janša sposobna sesti za skupno mizo in se dogovarjati, ne bi bila talca manjših strank.
V iskanju glasov za mandatarja so najbolj na udaru poslanci Demokratov in Resnice. Razkrivamo, koga sta v DZ pripeljala Anže Logar in Zoran Stevanović.
Prvi naj bi vlado skušal sestaviti zmagovalec volitev Robert Golob, a bili bi neizmerno naivni, če bi v tej koalicijski »soap operi« spregledali vlogo Janeza Janše.
Je četrta vlada Janeza Janše že dejstvo in koliko manevrskega prostora še ostaja Robertu Golobu, ki poskuša sestaviti koalicijo.
Če bi Prerod prišel v DZ, bi bil Vladimir Prebilič včeraj v procesiji šefov strank pri predsednici, tako pa je ostal pred vrati parlamenta in je lahko potoval v Indijo.
Predsednica države Nataša Pirc Musar bo konstitutivno sejo DZ sklicala v petek, 10. aprila 2026 – od kandidata za mandatarja pričakuje, da v 30 dneh nabere 46 glasov.
V začetku prihodnjega leta, verjetno proti koncu zime, vsekakor pa blizu pomladi, naj bi bile naslednje parlamentarne volitve. Ali lahko že danes napovemo zmagovalce in poražence? Kaj lahko sklepamo na podlagi dosedanjih trendov in zakonitosti? Ali se nam po levi res obeta desna vlada? Kdo je najverjetnejši prihodnji mandatar oziroma premier?
Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.
Javier Milei (53), politični novinec, je slavil na predsedniških volitvah v Argentini. Zmagal je, ker imajo Argentinci dovolj stare, anemične in skorumpirane peronistične elite, od katere si mlajše generacije niso mogle ničesar več obetati. Zmagovalno norenje novoizvoljenega predsednika so na Zahodu opazovali z mešanico zgražanja, posmehovanja in moraliziranja. Toda Argentincem je v resnici vseeno, kaj si mislimo o njihovi demokraciji.
V zgodbi tedna se sprašujemo, kdo bi se lahko odzval klicu vse več tistih »stricev«, ki na levi sredini dvomijo ali celo ne verjamejo več v mandatarski potencial Roberta Goloba in bi poiskala t. i. tehničnega mandatarja.
Med aduti na naslednjih evropskih ali državnozborskih volitvah bo verjetno tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je bil s svojimi dobrimi desetimi odstotki presenečenje že na predsedniških volitvah.
Robert Golob drvi napovedanemu rekordu naproti: v 34 dneh bi rad sestavil vlado, tako kot njegov prijatelj Lojze Peterle. Je to res tako nujno? Dve leti smo lahko živeli v nesvobodi in še prej dve leti v zmedi petih neoperativnih strank levice in leve sredine.
Pred časom smo že pisali o političnih ambicijah na državni ravni kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Poleg lokalnih so naslednje leto tudi parlamentarne in predsedniške volitve.
»To je najtežja služba in največja odgovornost. Vsakdo, kdor je bil predsednik vlade, je na koncu propadel, tega pa si jaz ne želim.« Ne boste verjeli, a to so besede – niti ne tako stare – predsednika Desusa Karla Erjavca. Je to pravi kandidat za mandatarja, s katerim bi prizemljili Janeza Janšo?