O ozadju nastajanja vlade se v novi epizodi Reporter podkasta pogovarjata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in novinar Igor Kršinar.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Zakaj je bila ponudba predsednice države Nataše Pirc Musar o tehničnem mandatarju neresna.

Kako je Janez Janša izvedel slepilni manever in je Robert Golob pri sestavljanju koalicije naletel na mino.

Zakaj je Zoran Stevanović za Janšo bolj zanesljiv koalicijski partner kot Demokrati.

Anže Logar je pred volitvami kritiziral početje novih vlad, ki povozijo vse ukrepe predhodnic – zdaj z interventnim zakonom počne prav to.

Kako je lahko zdravnik Marko Bitenc šef Kluba slovenskih podjetnikov, najvplivnejše lobistične organizacije v gospodarstvu.

Katero usodno napako glede Nove Slovenije je naredil Robert Golob.

Se je Jernej Vrtovec po uspehu na volitvah in sestavljanju Janševe koalicije prevzel.

Bomo zaradi interventnega zakona v trgovinah dejansko kupovali ceneje.

V nadaljevanju prepis podkasta za naročnike na Reporterjeve digitalne pakete

Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Dva meseca po volitvah imamo kandidata za mandatarja. Predvidoma naj bi se v petek v parlamentu pokadil beli dim, nova vlada pa bi lahko prisegla v prvem tednu junija. O napetem političnem ozračju ob menjavi oblasti se danes pogovarjamo z novinarskim kolegom Igorjem Kršinarjem.

Pozdravljen

Pozdravljen, lep pozdrav tudi vsem gledalcem in poslušalcem.

Se lahko še kaj zalomi ali je četrta vlada Janeza Janše že dejstvo?

Mislim, da bo postopek stekel brez večjih zapletov. Trenutno ni videti resnih težav. Janez Janša ima 48 podpisov poslancev, zato bi bil vsak drugačen razplet veliko presenečenje. Ne verjamem, da bi si kdo od podpisnikov v zadnjem trenutku premislil. Čeprav je glasovanje tajno, bodo najverjetneje našli način, da bodo ti poslanci tudi dejansko glasovali zanj.

Torej tokrat ne bo potrebnih krožcev, zvezdic in pikic na glasovnicah, kot pri volitvah predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?

Pustimo se presenetiti.

Kaj pa možnost tehničnega mandatarja? Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek objavila, da se je prejšnji teden srečala z Janezom Janšo in Robertom Golobom ter da je bila v igri tudi možnost tehničnega mandatarja. Zanimivo pa je, da ga v prvem krogu sama ni predlagala. Takrat je dejala, da ni našla primernega kandidata in da prvi krog zaključuje.

Meni se je ta ponudba zdela precej neresna. O tehničnem mandatarju se je začelo govoriti šele takrat, ko je imel Janša koalicijo praktično že izbrano. V četrtek so zeleno luč prižgali Demokrati, za Novo Slovenijo se je vedelo, da bo podprla dogovor, enako tudi za Resnico. Zato se mi zdi, da je bila ideja o tehničnem mandatarju, predstavljena šele v petek, bolj improvizacija kot resen politični načrt.

Če bi bil namen resen, bi morali to možnost odpreti veliko prej, vsaj mesec dni prej. Skrajni trenutek je bil takrat, ko je Golob govoril, da bo svojo barko varno pripeljal v pristan. Ker se to ni zgodilo, bi moral že tedaj razmišljati o drugačni rešitvi.

Čemu je potem služila ta ideja predsednice republike o tehničnem mandatarju?

Predvsem opravičevanju in pomirjanju volivcev. Sporočilo je bilo približno takšno: naredili smo vse, da Janševe vlade ne bi bilo, a se je vseeno zgodila. Če bi res želeli preprečiti Janševo vlado, bi morali takrat, ko so se pogovarjali z Logarjem, razmisliti o tem, da bi mandatarstvo ponudili njemu. Logar nikakor ni hotel v Golobovo koalicijo in je iskal razlog, da se ji ne pridruži. Če bi mu ponudili vodenje vlade, bi bilo zanimivo videti, ali bi Jernej Vrtovec res zavrnil sodelovanje v Logarjevi vladi. Po mojem je bila to edina realna možnost, da se Janševa vlada ne bi oblikovala.

Je Slovenija že imela tehničnega mandatarja? Je bil Andrej Bajuk tehnični mandatar?

Na neki način je bil, čeprav ne v klasičnem smislu. Bil je mandatar, ki ni bil predsednik stranke.

O tehničnem mandatarju se je govorilo že v času Demosove vlade. Takrat, ko sta Igor Bavčar in Janez Janša rušila predsednika Demosove vlade oziroma predsednika izvršnega sveta Lojzeta Peterleta, se je kot možnost pojavil Marko Voljč.

Da, takrat se je pojavilo ime Marko Voljč.

Zanimiva je tudi anekdota, ko je kranjski liberalec Vitomir Gros prinesel banane, ker je bil Marko Voljč tedaj v tujini, mislim da v Mehiki, pri mednarodni banki.

Zanimivo je, da se je isti Marko Voljč kot možni tehnični mandatar pojavil še približno dvajset let pozneje, po tem ko Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade.

Predsednik republike je bil takrat Danilo Türk.

Nagovarjal je prav Voljča, ki pa se očitno ni želel še enkrat izpostaviti. Nato je Janša sestavil svojo drugo vlado. V tem je nekaj podobnosti s sedanjim oblikovanjem njegove četrte vlade.

Se ti zdi pričakovano, da je Janša dobil vseh 48 podpisov, torej enako število poslancev, kot je glasovalo za Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora?

To sem pričakoval. Res je, da je imel eden od poslancev Demokratov sprva pomisleke glede podpore, vendar glasovanje v tem trenutku še ni izvedeno. Podpisov pa je 48.

Govoriš o Robertu Potniku, poslancu iz Radelj ob Dravi, ki je bil tudi tamkajšnji podžupan?

Tako. Z njim si govoril. Po volitvah je dajal intervjuje, v katerih se je zavzemal za široko koalicijo torej za tisto, kar so Demokrati poudarjali pred volitvami: koalicijo, sestavljeno iz levih in desnih strank.

Govoril je o možnosti povezave Svobode, SD, Demokratov in Nove Slovenije, ki je ne bi vodil ne Janša ne Golob, ampak tretja oseba. Ni povedal, kdo bi to bil. Takšna koalicija bi bila možna, če bi jo vodil Anže Logar.

Vseh šest poslancev Demokratov se je podpisalo pod kandidaturo Janeza Janše za mandatarja. Očitno je vodstvo stranke prepričalo tudi Roberta Potnika. Morda so mu kaj obljubili.

Govori se, da naj bi Potniku, ki je kot podžupan navajen izvršilne oblasti, ponudili mesto državnega sekretarja na enem od ministrstev, ki jih bodo vodili Demokrati. Če bo Logar res minister za gospodarstvo, bi Potnik lahko postal državni sekretar na tem ministrstvu, denimo za področje obrti in podjetništva. Tudi sam je podjetnik oziroma gostinec iz Radelj ob Dravi.

Njegova gostilna je po bilancah sodeč uspešnejša od gostilne Aleksandra Reberška, poslanca Nove Slovenije.

Reberškova gostilna je klavrno propadla. Morda se je zato odločil za politiko.

Pri Demokratih je Anže Logar v zadnjih televizijskih nastopih priznal, da je njegova poslanska skupina razdeljena: trije poslanci naj bi bili bolj desno usmerjeni, trije pa nekoliko bolj levo. Mene vseeno preseneča, da naj bi Logar, čeprav je bil boj proti korupciji ena glavnih točk njihovega programa in čeprav se ga je omenjalo kot možnega notranjega ministra, na koncu pristal na ministrstvu za gospodarstvo.

Tudi mene to preseneča. Ne vem, kakšne izkušnje ima Logar z gospodarstvom. Ministrstvo za notranje zadeve bi bilo zanj bolj logično, saj se je ukvarjal z vprašanjem pregona organiziranega kriminala in korupcije ter predlagal ustanovitev tako imenovanega Skoka. To bi bilo vsebinsko bolj povezano z njegovim programom. A za zdaj resorji še niso uradno razdeljeni. Marsikaj kroži v javnosti, ni pa nujno, da vse drži.

Ti zelo dolgo spremljaš politiko. Pogajanja, ki jih je Janez Janša vodil z Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem, so bila zaprta za javnost. Še vedno se uradno ne ve, kako bodo razdeljena ministrstva, koliko jih pripada posamezni stranki in kdo bodo kandidati za ministre. Se spomniš, da bi kakšen kandidat za mandatarja v preteklosti koalicijo sestavljal v takšni tajnosti?

Ne, ne spomnim se. Prej sem omenil drugo Janševo vlado. Takrat so novinarji pogajalce izsledili v Lukovici. Nekdo jih je izdal oziroma so izvedeli za lokacijo, ki jo je izbrala Ljudmila Novak. Medtem ko so oni sestavljali koalicijo, so se pred gostilno pojavili novinarji. Tokrat so očitno precej uspešnejši pri skrivanju.

Ne vemo niti, kje se pogajajo. Robert Golob se je ob neuspešnem sestavljanju koalicije pogajal na sedežu Gibanja Svoboda v Kristalni palači v BTC-ju. Pri Janši pa ne vemo niti tega, ali se z Vrtovcem in Logarjem pogaja na sedežu SDS na Trstenjakovi.

Po svoje je celo nenavadno, da se Janša sploh pogaja z Anžetom Logarjem, svojim nekdanjim dolgoletnim strankarskim sopotnikom, in z Jernejem Vrtovcem. Koalicija, ki nastaja, bo manjšinska in bo imela 43 poslancev, ob podpori petih poslancev Resnice pa pride do 48 glasov. Vseeno pa je zelo enobarvna. Odhajajoča vlada je bila izrazito leva — sestavljale so jo Svoboda, SD in Levica. Nova vlada pa bo izrazito desna.

Res je. V Janševih prejšnjih vladah je bila vedno vsaj ena stranka, ki je predstavljala drugačen politični pol. Tokrat bi lahko, z nekaj ironije, rekli, da to vlogo predstavljajo trije levosredinsko usmerjeni poslanci Demokratov, o katerih govori Logar. A to je bolj šala kot resna politična protiutež.

Zanimivo je, da so mi že ob razglasitvi volilnih rezultatov pri Novi Sloveniji rekli: »To bo desna vlada z Resnico.« Takrat me je presenetilo, da so Resnico takoj šteli zraven. Danes se zdi, da je bilo marsikaj dogovorjeno že vnaprej.

Tudi še preden se je Anže Logar srečal z Zoranom Stevanovićem v Parliament Baru, kjer so ju fotografirali novinarji, je Janša že nekaj dni prej po Macronovi čestitki Robertu Golobu zapisal: »Not so fast« — ne tako hitro. Torej je že takrat vedel, da je njegova vlada možna.

Po mojem je Janša takrat izvedel tudi slepilni manever z izpodbijanjem volilnih rezultatov. Javnost se je ukvarjala s tem, zakaj izpodbija veljavnost volitev, medtem pa je Golobu pustil, da se zaplete pri sestavljanju vlade. Pogovori Anžeta Logarja z Golobom so bili bolj predstava za javnost. Nova Slovenija je že takoj dala vedeti, da z Golobom ne bo sodelovala. Šlo je za čakanje na trenutek, ko Golob ne bo mogel več sestavljati vlade in bo pobudo uradno prevzel Janša.

Zame zato ni presenečenje, da se je Logar odločil za Janšo. Že pred volitvami sem bil prepričan, da bo, če bo moral izbirati med Janezom Janšo in Robertom Golobom, izbral Janšo.

Presenečenje je bila predvsem Resnica. Najprej zato, ker se je sploh uvrstila v parlament, potem pa še zaradi notarsko overjene izjave Zorana Stevanovića, po kateri naj ne bi sodeloval z Janšo. Zdaj je očitno, da je prišlo do politične kupčije. SDS in desni blok so omogočili izvolitev Stevanovića za predsednika državnega zbora, Resnica pa zdaj vrača podporo pri Janševi kandidaturi za mandatarja.

Težave se pojavljajo tudi pri Demokratih in Resnici. Javnomnenjske raziskave kažejo upad podpore obema strankama zaradi prelomljenih obljub. Po družbenih omrežjih in televizijah se v zadnjih dneh pogosto vrtijo stare izjave Stevanovića in Logarja. Logar je na kongresu zagotavljal, da ne bo šel v novo Janševo vlado, ker je Janša že imel tri priložnosti in jih ni izkoristil.

To je resen problem za obe stranki. Nagovarjali sta volivce, ki niso želeli ne leve ne desne opcije. Po volitvah pa sta se znašli v položaju, ko brez ene od velikih opcij vlade ni mogoče sestaviti.

Logar zdaj svoje ravnanje opravičuje z izjavo, ki jo je povedal na nacionalni televiziji: »V politiki so enkrat besede tako, drugič drugače. To je kruta realnost politike.«

S tem je pravzaprav veliko povedal sam. Njegovo pojasnilo je, da druge možnosti ni bilo: ali koalicija z Janšo ali predčasne volitve. Če bi Demokrati odšli v opozicijo, bi po njegovem sprožili predčasne volitve, te pa se ne bi dobro končale ne za Demokrate ne za Resnico.

Kaj pa, če se predčasne volitve ne bi dobro končale za največji stranki? Logar bi jih lahko izkoristil. Pred volitvami je napovedoval ambicijo po več kot dvajsetih poslancih. Lahko bi volivcem rekel: odločili ste se za polarizacijo, nobena stran ne more sestaviti vlade, zato nam dajte več glasov in omogočite tretjo pot. Ali to ne bi bila idealna rešitev zanj?

To bi pomenilo veliko tveganje. Na novih volitvah brez poslanskega sedeža ne bi ostala samo Logar in Eva Irgl, ampak morda celotna stranka.

Res je, vendar v politiki moraš včasih tudi tvegati. Ne moreš vedno igrati samo na varno možnost.

Se strinjam. V vsakem primeru pa je največji dosežek Anžeta Logarja to, da je Janši pripeljal šest poslancev, ki jih SDS sicer ne bi dobila. Dodano vrednost je prispeval še Zoran Stevanović, ki je Janši pravzaprav omogočil sestavo nove vlade.

Stevanović pravi, da bo Resnica opozicijska stranka, čeprav je prispevala podpise za Janševo kandidaturo. Ponavlja, da bo podpirala zakone, ki bodo koristni za državo, državljane in »moč ljudem«. Hkrati pa vemo, da je Resnica del tako imenovanega trojčka z Novo Slovenijo in Demokrati, ki je predlagal sporni omnibus oziroma interventni zakon. Ali je Stevanović v resnici nadkoalicijski partner? Lahko Janša zaradi njega tudi pade, če mu Resnica odtegne glasove?

Teoretično se to lahko zgodi. Stevanović bi lahko odigral podobno vlogo, kot jo je imela Levica pri Marjanu Šarcu. Toda po mojih informacijah je Stevanović celo zanesljivejši partner kot Demokrati, čeprav uradno ni v koaliciji. Pri Demokratih bi lahko bilo več težav, predvsem zato, ker njihov vodja Anže Logar ni bil izvoljen v parlament. Pri Resnici pa je stranka izrazito vezana na Stevanovića. Dobil je položaj predsednika državnega zbora in svojim poslancem lahko prepričljivo razloži, da v nobenih drugih okoliščinah tega položaja ne bi dobil.

Poznaš koga, ki je volil Resnico?

Ne.

Jaz tudi ne. Še vedno se sprašujem, kdo je tistih približno 65 tisoč volivcev, ki so glasovali za Resnico.

V zadnjem Reporterju si imel intervju z vodjo poslanske skupine Katjo Kokot, ki je v parlamentu postala znana po vprašanjih o kavčih. Pred nekaj tedni pa si pisal tudi o Nevenu Polajnarju, ideologu Resnice, ki deluje v senci Zorana Stevanovića.

Polajnar je ideolog Resnice. Pogosto ga vidimo v prvi vrsti ob Stevanoviću. Zaposlen je v državnem zboru, v kabinetu predsednika državnega zbora. Je doktor politologije, doktoriral je pri Igorju Lukšiču, diplomiral pa je tudi iz obramboslovja. V svojih akademskih delih se je veliko ukvarjal z Rusijo, tudi s sodobno rusko vojsko in s Putinovim režimom.

Je zagovornik suverenizma in tako imenovane suverenistične demokracije. Njegovo izhodišče je, da so suvereni narodi in države, mednarodne organizacije, vključno z Evropsko unijo, pa so zveze suverenih držav. Zaradi tega je bila Resnica že pred volitvami po nekaterih programskih točkah bližje desnim strankam, zlasti na področju ekonomije.

Zato ne preseneča njihova podpora omnibus zakonu, proti kateremu so sindikati v nekaj dneh zbrali več deset tisoč podpisov. Ne vemo pa še, ali bo referendum sploh razpisan. Če ga državni zbor ne bo dovolil, bodo pobudniki najverjetneje šli na ustavno sodišče.

Zanimivo je, da je podoben zakon ob začetku mandata sprejela tudi Golobova vlada. Takrat je bila ena od pobudnic Nika Kovač oziroma znameniti kolesarski protestniki. Z enim zakonom so posegli v več zakonov in omogočili hitro oblikovanje vlade. Zdaj se dogaja podobno.

Tu je širši problem. Vsaka enobarvna vlada ob prihodu na oblast razveljavlja ključne ukrepe prejšnje vlade. Vrtimo se v začaranem krogu. Ko pride nova politična opcija, poskuša izničiti vse, kar je naredila prejšnja. V tem smislu je imel Logar pred volitvami prav, ko je govoril, da potrebujemo mešano koalicijo, ki ne bo po tekočem traku razveljavljala zakonov predhodnikov.

Ampak zdaj Logar počne prav to. Še preden je mandatar izvoljen, še preden je vlada oblikovana in koalicija uradno sestavljena, je neformalna koalicija že izglasovala zakon, ki posega v številne ureditve prejšnje vlade.

Res je. V zakonu je tudi nekaj dobrih rešitev za gospodarstvo, denimo za samostojne podjetnike. Ena od rešitev, ki bi bila smiselna, je tudi sprostitev oziroma deregulacija trga taksi prevozov, da bi lahko Uber deloval podobno kot v številnih zahodnih državah. Najbolj problematičen del zakona pa je zdravstvo.

Na to opozarja kirurg Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo v času Golobove vlade. Govori o nevarnosti novega ropa zdravstvene blagajne, v kateri je od šest do sedem milijard evrov. Apetiti so ogromni. Zanimivo je tudi, da je svet SDS koalicijsko pogodbo potrjeval v prostorih Zdravniške zbornice.

Še ena zanimivost: predsednik Kluba slovenskih podjetnikov je postal Marko Bitenc, eden največjih zasebnikov v zdravstvu. Na Odmevih je izjavil, da mora biti zdravstvo gospodarska panoga. To me je presenetilo. Javnih bolnišnic vendar nimamo zato, da bi ustvarjale profit, ampak zato, da zdravijo ljudi. Zdravstvo mora biti racionalno organizirano, vendar njegov namen ne more biti dobiček.

Bitenc je dejal, da je denarja dovolj, le pravilno ga je treba razporediti. Toda v zdravstvu dobro vemo, kam lahko ta denar odteka: v zasebne klinike, koncesije in različne interese. Zdi se, da so trije pobudniki interventnega zakona naredili uslugo prav zasebnikom, ki imajo velike apetite po denarju iz zdravstvene blagajne.

Me prav zanima, ali se bodo čakalne vrste res skrajšale in ali ne bomo več gledali dolgih vrst pred zdravstvenimi domovi.

Dolge vrste pred zdravstvenimi domovi so v prvi vrsti tudi odgovornost občin, ki so ustanoviteljice teh zavodov, direktorjev zdravstvenih domov in zdravnikov, ki paciente naročajo. V nekem primeru je zdravnik vse paciente naročil ob isti uri. Pojavljajo se celo domneve, da nekateri načrtno ustvarjajo kaos v sistemu. Tega ni mogoče izključiti.

Zanimivo je tudi, da naj bi resor zdravstva pripadel Demokratom. Kot možni minister se omenja Tadej Ostrc, vodja poslanske skupine Demokratov. Ostrc je bil državni sekretar pri Danijelu Bešiču Loredanu, ministru, ki je zdržal približno dve leti in nato odšel. Skupaj sta za skrajševanje čakalnih vrst porabila več sto milijonov evrov, čakalne vrste pa so se podaljšale. Zdaj naj bi isti človek prišel nazaj na ministrstvo, tokrat kot minister.

Janeza Janšo sem pred volitvami vprašal, ali se mu zdi Ostrc primeren za ministra, in odgovoril je, da ne.

A Janša je povedal marsikaj. Rekel je tudi, da Demokratov po volitvah ne vidi v svoji vladi, zdaj pa brez njih vlade sploh ni.

Ostrc naj bi, podobno kot Bešič Loredan, veljal za človeka Marka Bitenca. Bitenc je torakalni kirurg, ki živi od koncesij in denarja iz zdravstvene blagajne, hkrati pa vodi eno najvplivnejših podjetniških organizacij. Pred leti sem z njim naredil intervju in me je presenetilo, da ni bil posebej kritičen do ljubljanskega župana. Kasneje mi je postalo jasno: v Ljubljani ima zasebni zdravstveni zavod in koncesije. Bitenc se pojavlja v različnih omrežjih, tako na levi kot na desni, od Zorana Jankovića in Milana Kučana do ljudi, ki bodo zdaj sestavljali novo vlado.

Podobno se veliko komentarjev pojavlja tudi v kulturniških krogih. Zakaj Demokrati prevzemajo ministrstvo za kulturo? Tu se namiguje na vpliv Mitje Čandra iz Beletrine, ki ima, podobno kot Bitenc, dobro razpredeno omrežje na levi in desni. Čander je bil tudi med ustanovnimi člani Logarjeve Platforme sodelovanja.

Morda bo zdaj tudi kultura postala gospodarska dejavnost. Morda se Beletrini, ki je bila zadnje leto v krizi, obetajo boljši časi. Ministrstvo za kulturo je pogosto razumljeno kot razdelilnica državnega denarja, prek katere so se napajale številne organizacije. Tudi tu bi se lahko našlo marsikaj, kar bi zanimalo Logarjev napovedani urad za pregon korupcije.

Glede tega urada se strinjam z izjavo Igorja Lukšiča, ki je dejal, da iz tega boja proti korupciji ne bo nič in da gre za blef.

Bomo videli, kaj bo nastalo iz tega. Še posebej, če urad ne bo pod Logarjevim vplivom, ampak pod vplivom SDS.

Zanimivo je tudi, da bo SDS očitno obdržala tako zunanje kot notranje ministrstvo. Janša očitno ni bil pripravljen Anžetu Logarju prepustiti notranjega ministrstva. Vemo pa, kaj spada pod notranje ministrstvo: policija.

To je zanimivo. Medtem ko se o ministrskih kandidatih Demokratov in Nove Slovenije veliko ugiba, pri SDS še vedno ne vemo skoraj ničesar. Pri Novi Sloveniji se kot skoraj gotova ministra omenjata Jernej Vrtovec za infrastrukturo in Janez Cigler Kralj. Pri SDS pa je vse zavito v meglo. Imaš kakšne informacije o možnih ministrskih kandidatih iz kvote SDS?

Nimam zanesljivih informacij. Omenja se celo možnost, da bi iz Evropskega parlamenta prišla Milan Zver in Romana Tomc. To se mi sicer zdi manj verjetno. Romana Tomc se omenja kot možna zunanja ministrica, Milan Zver pa kot minister za izobraževanje, kar je že bil. Pri Novi Sloveniji se je omenjalo tudi Mateja Tonina, vendar Janša njega skoraj zagotovo ne bo želel za ministra.

Matej Tonin zdaj zelo stoji ob Jerneju Vrtovcu. Zdi se mi, da se je Vrtovec po volitvah precej spremenil. Deluje bolj ošabno.

Novinarjem, vsaj meni, ne dviguje telefona, pa ne samo meni.

Toda to je še najmanjši problem. Pomembnejše je, kako ga javnost doživlja v nastopih. Nekaterim oblast hitro stopi v glavo.

Morda se ima za zaslužnega, da bo ta vlada nastala. On je bil prvi, ki je Golobu rekel ne, medtem ko se je Logar z njim še nekaj časa pogovarjal.

Kdo pa je zaslužen, da je Jernej Vrtovec predsednik Nove Slovenije? Gotovo ima pri tem nekaj zaslug tudi Janez Janša. Ko je bil Tonin predsednik NSi, je Janša Vrtovca pogosto hvalil. Prav tako je podprl skupno listo s Fokusom in SLS-om ter bil zadovoljen z Vrtovčevo izvolitvijo. Odnosi med SDS in NSi so se po tem spet otoplili.

V času Ljudmile Novak so bili odnosi precej zaostreni. Tudi pod Matejem Toninom niso bili bistveno boljši, čeprav je NSi kasneje vstopila v tretjo Janševo vlado, Tonin pa je postal obrambni minister. Zdaj je evropski poslanec in bo najbrž tam tudi ostal. Kot obrambnega ministra se omenja Valentina Hajdinjaka, odstavljenega direktorja Darsa in nekdanjega podpredsednika NSi.

Vemo pa, da je Nova Slovenija v prvih dveh letih Golobove vlade precej dobro sodelovala z Gibanjem Svoboda.

Res je. Prek Svobode so prišli do dveh nadzornih funkcij v parlamentu, torej do vodenja dveh komisij. S tem so se zamerili SDS-u, hkrati pa so obdržali šefa Darsa.

Misliš, da je bila Golobova napaka, da so odstavili Valentina Hajdinjaka?

Če gledava nazaj, je to zagotovo bistveno poslabšalo odnose med Svobodo in Novo Slovenijo. Ti odnosi so se nato slabšali do točke, ko je NSi rekla, da z Golobom ne bo šla v vlado. Seveda lahko ugibava, ali bi bilo lahko drugače. Dejstvo pa je, da je bil Golob premalo odprt do Nove Slovenije. Verjetno je mislil, da nikoli ne bo potreboval širše vlade od tiste, ki jo je vodil v prejšnjem mandatu. Tu se je uštel. Kot predsednik vlade bi moral vzdrževati dobre odnose z NSi. Če bi pridobil Novo Slovenijo, bi verjetno pridobil tudi Logarja in danes bi še vedno vodil vlado.

Zdaj pa je obtičal v parlamentu. Videti je nesrečen v poslanski klopi in tudi razpravlja ne. Bomo videli, ali bo po zamenjavi vlade postal bolj aktiven. Trenutno se zdi, da je vodenje opozicije prevzel Luka Mesec, ne Robert Golob. Iz Svobode sicer prihajajo različni sogovorniki, a politično najbolj izrazit opozicijski glas je trenutno Mesec.

Levica naj bi se povezala z Vesno.

Da, Levica se bo po napovedih združila z Vesno, čeprav še ni jasno, kdaj in kako. To sta stranki napovedali že pred volitvami. Vprašanje pa je, kaj bo s SD. Ta ima prihodnje leto kongres.

Bi bilo za konsolidacijo leve scene smiselno, da se Levica po odhodu najbolj skrajnih obrazov, denimo Mihe Kordiša, ne poveže samo z Vesno, ampak tudi s SD? Bi lahko nastala ena močnejša stranka?

To bi bila zelo močna stranka in najresnejša alternativa vladi Janeza Janše, še posebej če Golob odide iz politike. Tudi sam ne verjamem, da bo Golob dolgoročno ostal v poslanski klopi. Pred volitvami je napovedal, da v primeru, če ne bo mogel sestaviti vlade, svoj izziv vidi v gospodarstvu, ne v politiki.

Nova Levica brez Kordiša in SD sta programsko precej sorodni. Levica je na neki način lahko razumljena celo kot podmladek SD-ja, čeprav je bila SD pod Matjažem Hanom kritična do nekaterih bolj levih ukrepov Golobove vlade. Han je denimo v intervjuju pred dvema letoma dejal, da se mu zdi napaka razveljavitev Janševe dohodninske reforme. Vendar je SD večinoma le opozarjala, v koaliciji pa ni imela dovolj moči, da bi bistveno spremenila smer.

Vprašanje je tudi, ali bo Matjaž Han ostal na čelu SD. Kongres bo prihodnje leto. Ideja o povezovanju SD in Levice sicer ni nova. O tem se je govorilo že pred prejšnjim kongresom SD, ko je stranko prevzel Han. Takrat bi lahko vlogo povezovalca igral Milan Brglez. Ko ni bil izvoljen za predsednika stranke, je ta ideja zamrla.

Z Milanom Brglezom je ta zgodba najbrž propadla. Tudi v Evropski parlament ni bil izvoljen. Podobno se mi zdi, da je propadla zgodba Preroda Vladimirja Prebiliča. Misliš, da se lahko Prebilič s svojo stranko, ki je dobila približno tri odstotke glasov, vrne na domačo sceno kot zastavonoša leve sredine?

Mislim, da ne. To je po mojem propadla zgodba. Stranka bo sicer še obstajala in videli bomo, kako se bo odrezala na lokalnih volitvah. Verjetno pa predvsem služi interesom Vladimirja Prebiliča, ki se bo leta 2029 znova potegoval za evropskega poslanca. Dejstvo pa je, da bi bilo politično razmerje v parlamentu drugačno, če bi Prerod prišel v državni zbor. Morda danes ne bi bilo 48 podpisov za Janeza Janšo.

Ozračje je zelo naelektreno, še preden je mandatar sploh izvoljen, predvsem zaradi interventnega zakona. Napovedujejo se protesti sindikatov in drugih organizacij. Zdi se, da bo Janez Janša vladal zelo konfliktno, skoraj na nož. Verjetno je to njegova zadnja vlada. Po drugi strani se lahko ponovi zgodba njegove tretje vlade: močan odpor ulice in civilne družbe.

To je pričakovati. Že za petek je napovedan shod proti nastajajoči vladi. Polarizacije še ne bo konec, ampak se bo verjetno poglabljala. Težava je v tem, da zaradi polarizacije vsakih nekaj let rušimo tudi koristne ukrepe prejšnjih vlad.

Midva politiko spremljava dovolj dolgo, da veva, da stvari niso črno-bele. Vsaka vlada, leva ali desna, naredi tudi kaj dobrega. Vsaka pa naredi tudi napake. Če gremo v vojno vseh proti vsem in izničujemo vse za nazaj, imajo na koncu največ škode državljani.

Ob interventnem zakonu se pojavlja veliko propagandnih spinov. V zakonu so nekatere dobre rešitve, hkrati pa tudi zelo problematične. Te upravičeno dvigujejo na noge del javnosti.

Spomnimo se primera Hrvaške, kjer so pred leti znižali DDV na hrano. Namesto da bi imeli korist državljani, so razliko pobrali trgovci. Cene niso ustrezno padle, marže pa so se povečale.

Po drugi strani se lahko vprašamo, zakaj je hrana v Italiji cenejša, pa tudi stanovanja in marsikaj drugega. Trgovci se pri nas pogosto sklicujejo na majhnost trga. Toda v Evropsko unijo smo šli prav zato, da bi postali del večjega trga.

Pri zdravstvu pa je ključno vprašanje, ali je lahko obravnavano kot gospodarska dejavnost. Marko Bitenc pravi, da bi moralo biti zdravstvo gospodarska panoga. A javnih bolnišnic nimamo zato, da bi ustvarjale dobiček, ampak zato, da zdravijo ljudi. Seveda mora biti javno zdravstvo organizirano racionalno, brez razmetavanja denarja, z vodstvi, ki znajo organizirati delo. Vendar njegov namen ne sme biti profit.

Za konec: različne so ocene, kakšna bo nova Janševa vlada. V začetku leta si imel intervju z nekdanjim prvim predsednikom države, ki je ocenil, da bo četrta Janševa vlada hujša od vseh prejšnjih.

To bomo še videli. Začetki kažejo, da bo pristop zelo trd. Že zdaj, ko vlade še ni, je videti, da se bo šlo na nož. Janša kot predsednik vlade se najbrž ne bo veliko oziral na dialog z drugače mislečimi — s sindikati, nevladniki, opozicijo in drugimi. To bo ustvarjalo konflikte v družbi. Vprašanje je, koliko ga bosta pri tem lahko ustavljali Resnica in Demokrati, saj bo politična odgovornost padala tudi nanju. Za zdaj ne kaže, da bi bili zavora. Videti so kot jurišniki.

Ne veva pa, kaj bo prinesel čas. Moja teza je, da bo Janša naredil vse, da bo vladal štiri leta. Se strinjaš?

Da, s tem se strinjam. Povsem mogoče je, da bo vladal štiri leta, predvsem zato, ker najšibkejšima členoma — Demokratom in Resnici — ni v interesu, da bi šli na predčasne volitve. Če bo Janši uspelo vladati cel mandat, bo postal premier z najdaljšim stažem v Sloveniji.

Janez Drnovšek je vladal od leta 1992 do leta 2002. Janša je vodil prvo vlado štiri leta, drugo približno eno leto, tretjo dve leti. To je skupaj sedem let. Če bi vladal še štiri leta, bi prišel do enajstih let.

Zanimivo Danes, ko snemava ta podkast, je 19. maj. Pred osemnajstimi leti, 19. maja, je izšla prva številka Reporterja. Ta teden smo torej postali polnoletni. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem našim zvestim bralcem, kupcem revije, naročnikom, gledalcem naših podkastov in bralcem spletne strani. Hvala, ker nas v tako velikem številu spremljate, berete in poslušate.

Do dvajsetice sta samo še dve leti.

Tako je. Upam, da bova takrat še z vami.

Za danes se poslavljava. Hvala, Igor, za zanimivo debato.

Hvala tudi tebi.

Mi pa se slišimo in vidimo prihodnji teden.