Imate tudi vi vtis, da o menda najpomembnejših volitvah v življenju Američanov odločajo tudi drugi – vključno z nami na sončni strani Alp? Zakaj v nobeni od držav EU ne bi izvolili republikanca Trumpa, še najvišje ga cenijo Poljaki?

Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva. V njem je svoje novinarske izkušnje pridobival Bojan Požar, ki ga je nato naslednica Zveze komunistov Slovenije Stranka demokratične prenove imenovala za glavnega in odgovornega urednika svojega novega tednika Evropa, izdajalo pa ga je Podjetje Zdaj pod vodstvom Dušana Kumra.

Če bi sledili izrazu ljudske volje, kot se je pokazala na osamosvojitvenem plebiscitu, bi se zgodilo še več take enotnosti, je v nocojšnjem pogovoru za TV Slovenija poudaril prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle. Opozoril je, da pa Slovenija kasneje ni bila več v takih okoliščinah, ki bi terjale tolikšno povezanost.

Mineva 30. obletnica prvih demokratičnih volitev in odločitve za samostojno državo. Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva.

Dvajset let je od ustanovitve Nove Slovenije. Do tega je prišlo v obrambo demokratične verodostojnosti, ko je združena stranka SLS/SKD pri odločanju o volilnem sistemu obšla sklepe, sprejete na treh kongresih. Hvaležen sem starim in novim krščanskim demokratom, da so se avgusta 2000 pridružili pobudi dr. Andreja Bajuka in moje malenkosti. Presenetljiv rezultat stranke na državnozborskih volitvah istega leta je predvsem posledica dejstva, da je večina članov SKD prešla v novo stranko.

Pred dvajsetimi leti, 4. avgusta 2000, je bila v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje ustanovljena stranka Nova Slovenija. Kako se ji je uspelo pod vodstvom Andreja Bajuka prebiti v parlament, iz njega izpasti in se vanj po zaslugi Ljudmile Novak in njene ekipe spet vrniti?

Nova Slovenija bo 4. avgusta praznovala dvajseto obletnico svojega delovanja. Na ustanovnem kongresu je bil kot edini od sedanjega vodstva stranke Robert Ilc, ki je zadnjih dvanajst let njen glavni tajnik.

Da se je Slovenija pred 30 leti osamosvojila, je morala politična elita v državi dozoreti, prave pa so bile zgodovinsko gledano tudi mednarodne politične okoliščine. Danes je Slovenija spet na preizkušnji; zapiranje mej zaradi epidemije ima tudi politične posledice, so razmišljali razpravljavci na petkovi okrogli mizi iz cikla Slovenija in EU.

Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti ob 30. obletnici izvolitve osamosvojitvene vlade kot vzporednico med tedanjim časom in danes izpostavil osredotočenost na cilj v kriznih razmerah. V tej luči je pozval k sodelovanju. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa meni, da je danes naša glavna težava virus razdeljenosti.

Lojze Peterle, predsednik Demosove vlade

S prepričljivo večino je bila pred tremi desetletji (16. maja 1990) po prvih demokratičnih volitvah izvoljena še prva slovenska demokratična vlada. Mandatarstvo za sestavo kar 27- članskega izvršnega sveta je pripadlo prvaku Slovenskih krščanskih demokratov 42-letnemu zgodovinarju in ekonomistu Lojze Peterletu. Bil je strokovni sodelavec na zavodu za družbeno planiranje.

Po aprilski zmagi Demosa pred tridesetimi leti je Lojze Peterle opravljal še zadnje pogovore o oblikovanju vlade – takrat še izvršnega sveta. Pogledali smo v drobovje sestavljanja te prav posebne vlade, ki je imela nalogo osamosvojiti Slovenijo in uvesti demokratično ureditev. Prisegla je 16. maja 1990.

V Zboru za republiko so na RTV Slovenija poslali zahtevo za še eno oddajo Tarča, v kateri bi svojo plat zgodbe v aferi maske pojasnili tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek ter Marjan Podobnik in Lojze Peterle. Vsi trije so sicer v javnosti očitke o koruptivnih dejanjih pri nabavi zaščitne opreme že zavrnili.

"V oddaji niso bili posredovani elementi, ki bi celovito prikazali moj angažma, kamera pa se je pasla na meni, kot da sem na kakšnem procesu," v zapisu na Facebooku pravi nekdanji premier in evropski poslanec Lojze Peterle o včerajšnji oddaji Tarča na TV Slovenija, v kateri je bil omenjen med politiki, ki naj bi se vmešavali v milijonske posle z zaščitno opremo.

V oddaji Tarča na TV Slovenija so včeraj razkrili pričevanja in dokumente o vmešavanju predstavnikov ministrstva za gospodarstvo v posel za dobavo mask in respiratorjev s strani družbe Geneplanet. Razkrili so tudi pritiske politikov, kot sta Marjan Podobnik in Lojze Peterle, za posle nekaterih manjših podjetij. Vsi pritiske zanikajo.

Lojze Peterle je po prvih večstrankarskih volitvah pred 30 leti prevzel vodenje Demosove vlade. Danes ocenjuje, da je projekt osamosvojitve nastajal v težkih razmerah in da bi bila katastrofa, če ne bi uspel. V pogovoru za prilogo Večera V Soboto je tudi ocenil, da osamosvojitve še nismo ponotranjili ter da mora vlada Janeza Janše uspeti.

Pred tremi desetletji na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so se v nekdanji še socialistični republike Sloveniji začele prve demokratične volitve. Spomnili smo se, kdo je izsilil najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini.

Ko bodo naši zanamci govorili o politikih, ki so pomembno vplivali na našo zgodovino, bodo zagotovo omenili tudi Lojzeta Peterleta. Prvega predsednika slovenske vlade, ki je dal pomemben delež k demokratizaciji in nastanku samostojne Slovenije.

Pred vami je še drugi del oddaje Sledi korakov z nekdanjim poslancem Andrejem Magajno. V uvodu je naprej par besed povedal o družini, kasneje pa se je pogovor sukal okrog politike

Pred vami je še drugi del intervjuja z Ivom Hvalico, enim nekoč najbolj prepoznavnih poslancev. V prvem delu je pripovedoval o svojem otroštvu v času fašizma in komunizma, o šolanju, poklicu, službovanju v Libiji, težavah z udbo in o svojem doživljanju slovenske pomladi, ko se je pridružil Tomšičevi SDZS.