ESČP zavrnil vnovično zahtevo bosanskih varčevalcev LB
Slovenija odločitev pozdravlja in ocenjuje, da bodo na to vprašanje vezani postopki pred ESČP s tem zaključeni.
Slovenija odločitev pozdravlja in ocenjuje, da bodo na to vprašanje vezani postopki pred ESČP s tem zaključeni.
Slovenija ni odgovorna za terjatve iz naslova starih deviznih vlog v sarajevski podružnici Ljubljanske banke, ki so bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, je v danes objavljeni sodbi ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Kako narediti socialistično banko? Kako narediti banko brez obresti? Tudi s takimi vprašanji se je spopadal Niko Kavčič po tem, ko je posle z ilegalno trgovino in udbovskimi podjetji predal Ivanu Mačku – Matiji in leta 1955 postal direktor komunalne banke, potem gospodarske banke, bil v Jugobanki v Beogradu in na koncu ustanovil Ljubljansko banko (LB). Bančništva se je učil že pred drugo vojno in po njej, predvsem na Nizozemskem in v Ameriki, in hitro ugotovil, da z jugoslovanskim (bančnim) sistemom ne bo razvoja in predvsem – Slovenija se mora postaviti na lastne noge!
O tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi Ljubljanske banke (LB) bo odločal veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice, so danes sporočili iz Strasbourga. Slovenija je meddržavno tožbo na ESČP proti Hrvaški zaradi kršitve pravic LB pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij vložila 15. septembra 2016.
LHB a.g. Frankfurt, nekdanja hčerinska banka NLB, danes v likvidaciji, je v splošni javnosti urbani mit. Skoraj nikogar ni, ki ne bi razlagal, da gre za udbovsko bančno gnezdo v Nemčiji, za banko, v kateri naj bi bil udbovski zaklad, bančna pošast, ki sta jo v žepu imela Dolanc in Maček. Toda zelo malo je kakršnikoli dokumentacijskih sledi, ki bi te urbane legende razkrile za resničnost.
Privatizirana NLB ne bodo več strošek davkoplačevalcev, ampak dejanskih lastnikov. V NLB se je v pol stoletja »omastilo« prav vse – od udbovskih do cerkvenih podjetij.
Kako je obveščevalec, kot je bil Niko Kavčič, naredil tako veliko napako, da ni sam pretipkaval in kopiral svojih dokumentov in je s tem v javnost spravil svojo dokumentacijo.
Gre za zaščito slovenskega pravnega reda, mednarodnega prava in predvsem za "zaščito vaših žepov", je prvak SDS Janez Janša danes utemeljil predlog dopolnitve ustavnega zakona iz leta 1994, ki so ga v torek v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS in NSi.
Izplačila NLB na podlagi sodb hrvaških sodišč za prenesene devizne vloge v nekdanji zagrebški podružnici Ljubljanske banke (LB) "niso v skladu z našo pravno ureditvijo", pa tudi s sporazumom o nasledstvu, ki sta ga podpisali obe državi, je danes po seji vlade povedal premier Miro Cerar. Gre za nasledstveno vprašanje, je poudaril.
V večini strank ne komentirajo informacij, da je NLB poplačala zahtevke na podlagi dveh izgubljenih sodb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog.
Nova ljubljanska banka (NLB) je izplačala denar hrvaškim bankam po dveh pravnomočno izgubljenih tožbah na pristojnem zagrebškem sodišču, ki obravnava gospodarske zadeve, je poročala ameriška agencija Bloomberg.
Sosedne države so pogoste tekmice in podobno je tudi med 2-milijonsko Slovenijo in našo južno sosedo, 4,2-milijonsko Hrvaško. Slovensko-hrvaški »spopadi«, najsibo na športnem, gospodarskem ali političnem področju, so skoraj vedno napeti in medijsko zanimivi.
Prav verjetno je, da je tudi pod zadnjo sanacijo bančnega sistema skrita rekonstrukcija vzporednega bančnega mehanizma, kot je bilo v času prve bančne sanacije.
Zagrebško županijsko sodišče je na drugi stopnji odločilo v škodo Ljubljanske banke in NLB v eni izmed tožb Zagrebačke banke (Zaba) glede prenesenih deviznih vlog.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v danes objavljeni odločitvi kot neprimerno za obravnavo zavrglo tožbo bivšega deviznega varčevalca Ljubljanske banke Sarajevo Vehbije Hodžića proti Sloveniji.
Sodnik Raguz je zavrnil vse ugovore odvetnikov slovenskih bank ter ugodil zahtevam Privredne banke Zagreb (PBZ).
Na Hrvaškem se nadaljujejo sodni postopki proti slovenskim bankam, kar naj bi bila kršitev memoranduma z Mokric, menijo na MZZ.
Slovenija je izplačala prvih 142 starih deviznih varčevalcev podružnice Ljubljanske banke (LB) v Sarajevu v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov.