Nov sodni poraz LB in NLB zaradi prihrankov hrvaških varčevalcev

Sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je včeraj objavil sodbo v eni od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, s katero je določil, da morata slovenski banki izplačati 9,1 milijona ameriških dolarjev ter plačati 3,1 milijona kun (420.000 evrov) stroškov postopka.

Sodnik Raguz včeraj ni ustno pojasnil svoje sodbe, temveč jo je objavil le v pisni obliki. Zavrnil je vse ugovore odvetnikov slovenskih bank ter ugodil zahtevam PBZ.

Gre za ponovljeno sojenje v tem primeru, sodbo pa je objavil tudi na podlagi odločitve zagrebškega drugostopenjskega sodišča, da ni pogojev za prekinitev postopka, pri čemer vztraja slovenska stran.

Ugotovili so tudi, da ni bilo niti pogojev za mirovanje postopka, ker ni bilo potrebnega soglasja slovenske strani.

V sodbi je potrjena aktivna legitimacija PBZ za vodenje postopka, ki po mnenju sodišča temelji na veljavni pogodbo o inkaso cesiji s hrvaško vlado, ki omogoča PBZ in Zagrebački banki (Zaba), da v imenu hrvaške države zahtevata vrnitev deviznih prihrankov iz nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške.

Ponovil je tudi prejšnje ocene prvo- in drugostopenjskega sodišča, da memorandum o soglasju z Mokric, ki sta ga Hrvaška in Slovenija podpisali marca 2013, ni mednarodna pogodba. Zavrnil je tudi trditve odvetnikov LB in NLB, da hrvaško sodišče ni pristojno za sojenje v tem primeru.

Sodnik Raguz trdi, da memorandum ne navaja, da Hrvaška ali Slovenija svojih terjatev ne moreta izterjati na pristojnih sodiščih v rednih postopkih. Zavrnil je tudi slovenske navedbe, da je treba spor o LB reševati v okviru sukcesije.

Po mnenju sodnika Raguza ni bilo niti kršitve premoženjsko-pravnega sporazuma, ki sta ga podpisali Hrvaška in Slovenija.

Pričakovati sicer je, da bo sledila pritožba slovenskih bank.

Medtem je slovenska diplomacija včeraj znova opozorila, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnih obveznosti (pacta sunt servanda), ker "današnja odločitev v pravosodnem postopku o t.i. prenesenih deviznih prihrankih predstavlja vnovično kršitev memoranduma o soglasju", so sporočili na spletni strani slovenskega veleposlaništva v Zagrebu.

Kot so poudarili, memorandum določa, da je rešitev za prenesene devizne prihranke treba iskati v uveljavitvi priloge C sporazumu o nasledstvu držav nekdanje SFRJ.

Spominjajo, da se je Hrvaška s podpisom memoranduma zavezala, da bo do končne rešitve vprašanja prenesenih deviznih prihrankov zagotovila prekinitev vseh postopkov na sodiščih ter da ne bo sprožila novih postopkov v teh primerih. Spomnili so še, da je Slovenija svoj del obveznosti izpolnila, ker je po podpisu memoranduma v državnem zboru pričela postopek ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU.

PBZ in Zaba sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, ki so jih potem tudi poplačale.

Po slovenskih virih gre za približno 76.000 hrvaških državljanov, ki so na 25 hrvaških bank prenesli 545 milijonov nekdanjih nemških mark (272,5 milijona evrov) deviznih prihrankov. Največ denarja sta izplačali banki PBZ in Zaba - 129 milijonov nemških mark (64,5 milijona evrov) oziroma 188 milijonov nemških mark (94 milijonov evrov).

V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. V dveh primerih sta bili sprejeti pravnomočni odločitvi, ena v korist slovenskih bank, ena pa v prid tožnikov. V obeh primerih je šlo za zneske pod 800 evrov. Slovenska stran se je pritožila na hrvaško ustavno sodišče, na odločitev pa še čaka.

V še štirih ponovljenih postopkih pred včerajšnjo sodbo so hrvaška sodišča odločila v korist tožnikov, toženi strani pa sta se v vseh primerih pritožili na višjih sodiščih. V devetih primerih ni bilo še nobene odločitve hrvaških sodišč.