V Sloveniji strah pred močnimi osebnostmi pomeni strah pred opozicijo, opozarja nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.

Po praznikih bodo nadaljevali pogovore o sestavi vladne koalicije. Ti bodo lahko po tistem, ko so skoraj vse poslanske skupine podprle Mateja Tonina za predsednika DZ, potekali nekoliko bolj umirjeno. Kako tečejo pri prvaku zmagovite SDS Janezu Janši, ni znano, prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec pa je napovedal, da bodo nadaljevali v torek.

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment vidi v prvaku Mateju Toninu, ki ga je včeraj DZ izvolil za predsednika DZ, logično izbiro, saj je "kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS kot s t. i. sredino". To pa je tudi edino, kar kaže Toninova izvolitev, medtem ko ne nakazuje, da bi bili kaj bližje eni ali drugi vladi.

Ob ugibanjih, ali bo premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar kandidat za mesto predsednika DZ, se je znova odprlo vprašanje, ali bi lahko opravljal obe funkciji hkrati. Mnenja pravnikov so bila skozi leta različna: nekateri so to možnost kategorično zavrnili, drugim pa se zdi hkratno vodenje vlade in DZ pod določenimi pogoji dopustno.

Del intelektualcev je stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in DeSUS pozval k oblikovanju levosredinske koalicije. Menijo namreč, da v proporcionalnem volilnem sistemu, kot je naš, mandat za sestavo vlade ne pripada avtomatično zmagovalni stranki, ampak stranki, ki je sposobna povezati dovolj parlamentarnih strank in sestaviti vlado.

Žiga Turk meni, da bi bila za Slovenijo najboljša rešitev, če bi dobili vlado, v kateri bi bila SDS, drugotnega pomena pa je to, ali naj jo vodi Janez Janša, kdo drug iz stranke ali kdo tretji.

Možna je vlada treh premierjev: Janeza Janše (SDS), Mira Cerarja (SMC), Alenke Bratušek (SAB), ki bi se ji pridružil še Matej Tonin (NSI).

Miro Cerar je zavrnil poročanje Pop TV, da naj bi se bila stranka SMC v zameno za položaj predsednika državnega zbora pripravljen povezati z SDS.

Nemška kanclerka Angela Merkel je zaradi spora z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem pred najtežjo preizkušnjo svoje kanclerske kariere. Bo politično preživela? Odločitev bo znana prihodnji teden.

V SDS, ki je na nedavnih volitvah v DZ zmagala, bodo na osnovi svojega programa v tednu dni pripravili "osnutek koalicijske pogodbe, ki bo ponujen v usklajevanje koalicijskim partnerjem", so sporočili na Twitterju. Glede na navedbe prvaka SDS Janeza Janše, da nikogar ne izključuje, je pričakovati, da bodo osnutek prejele vse v DZ izvoljene stranke.

Pogovori o morebitnem koalicijskem povezovanju z levosredinskimi strankami so po besedah generalnega sekretarja Stranke Alenke Bratušek Jerneja Pavliča zelo intenzivni, klici in srečanja se vrstijo dnevno. Ali bo oblikovanje levosredinske koalicije mogoče, pa je odvisno tudi od realnosti zahtev Levice in obstanka Karla Erjavca na čelu DeSUS, meni.

Predsednik SMC Miro Cerar je po današnji seji izvršnega odbora stranke dejal, da se SMC vidi v koaliciji strank, ki se zavzemajo za odprto, svobodomiselno in razvojno usmerjeno družbo in ki jo želi oblikovati predsednik drugouvrščene na volitvah LMŠ Marjan Šarec. "Če mu uspe sestaviti stabilno koalicijo, bomo del te koalicije tudi mi," je dodal.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po srečanju s predsednikom NSi Matejem Toninom pojasnil, da sta ugotovila tudi nekaj skupnih programskih točk, a jih ni želel razkriti. "Danes je bil čas za prvi pogovor, da smo ugotovili, da so vrata odprta, in to je to," je pojasnil. Obenem je zagotovil, da LMŠ ne bo predlagala kandidata za predsednika DZ.

V SD si želijo, da bi bila del morebitne levosredinske koalicije tudi stranka Levica, je poudaril prvak SD Dejan Židan. Kot je pojasnil, so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjajo v SD. Ne želijo pa si vlade, kjer bi bila SD edina predstavnica leve politične misli, osnovo pa bi predstavljala liberalna politična skupina.

Dimitrij Rupel in Ivan Štuhec sta se lotila Marjana Šarca, ki se je začel v javnosti vesti kot mandatar in sestavljati svojo koalicijo. Šarčevo vedenje je "nanavadno in sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah," ga v pismu javnosti obsojata Rupel in Štuhec kot pobudnika izjave slovenskih izobražecev, pod katero se je podpisalo okoli 30 izobražencev.

Janez Janša je zmagovalec volitev, poleg tega je z relativno zmago zlomil urok tistega, ki vedno izgubi, poudarja zgodovinar, latinist in politični analitik Aleš Maver.

Po volitvah pride čas treznjenja, pregrete glave bi se morale ohladiti, pripraviti na premislek, kako se izviti iz predvolilnih zavez, ki bi, če bi se jih držali, zlahka peljale do novih volitev – in do še nižje udeležbe. V Sloveniji, pa še kje v naši soseščini, ni tako. Nadaljuje se kampanja »antijanša«, kot da bi se že pripravljali na nove volitve.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec nadaljuje povolilne pogovore za koalicijo prihodnosti, danes se je sestal še s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Medtem v SDS, ki je na nedeljskih volitvah zmagala, ostajajo brez komentarjev in pojasnil o povolilnih aktivnostih.

Pogovori o možnih koalicijah aktivno potekajo. V stranki SD so včerajšnji pogovor s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem ocenili kot konstruktiven. V NSi in Stranki Alenke Bratušek se pogovarjajo z vsemi. Ob tem pa je iz več strank slišati, da bo za sestavo koalicije ključna uskladitev nekaterih programskih ciljev.

Povabilo k sooblikovanju predloga o sodelovanju, ki ga je prvak Marjan Šarec naslovil na novoizvoljene stranke, z izjemo SDS, vsebuje izhodišča z nekaj ključnimi točkami, pri katerih bi se lahko poenotile v koaliciji za prihodnost. Temeljna vrednota, ki naj bi jim bila skupna, pa je normalna, razvojna in uspešna Slovenija v informacijski dobi.