Avstrijska konservativna ljudska stranka (ÖVP) pod vodstvom Sebastiana Kurza in Zeleni pod vodstvom Wernerja Koglerja so v sredo dosegli dogovor o oblikovanju koalicijske vlade. Kurz se tako vrača na kanclerski položaj, Zeleni pa vstopajo prvič v avstrijsko zvezno vlado.

V pričakovanju dokončne sklenitve koalicijskega dogovora med Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi sta strani že tretji dan zapored objavili del ministrskega seznama. Iz njega med drugim izhaja, da bo na čelo obrambnega ministrstva prvič stopila ženska, Klaudia Tanner iz vrst ÖVP.

Premier Marjan Šarec je v intervjuju za Dnevnik zagotovil, da bo storil vse, da ta vlada obstane. Koalicijski partnerji pa se bodo morali zamisliti nad prepiri ali prelaganjem odgovornosti za vse neprijetne stvari nanj. "Da so me nekateri pozivali k odstopu, če ministrica za kohezijo ne bo potrjena, je bilo močno deplasirano," je dejal.

Angelika Mlinar je že peta ministrica, ki je prisegla po izvolitvi vlade Marjana Šarca, a z njo se rekonstrukcija vlade ne bo končala.

Tudi nekaj ur pred glasovanjem o kandidatki za kohezijsko ministrico Angeliki Mlinar je zadostna podpora kandidatki še vedno zelo vprašljiva. V opoziciji so že v sredo enotno napovedali nasprotovanje njenemu imenovanju. Prvak SNS Zmago Jelinčič je sicer danes dodal, da bo njihova odločitev "zanimiva". Neenotni pa ostajajo v koalicijski DeSUS.

Poslanci bodo na današnjem nadaljevanju decembrske seje odločali o imenovanju Angelike Mlinar za že tretjo ministrico za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko v tem mandatu. Mlinarjeva na glasovanje v DZ prihaja s slabo popotnico, saj ji pristojna parlamentarna odbora nista prižgala zelene luči.

Kandidatka za kohezijsko ministrico Angelika Mlinar se bo dan po prevzemu slovenskega državljanstva že predstavila parlamentarnima odboroma za gospodarstvo in za zadeve EU. Večinske podpore sodeč po dosedanjih odzivih še nima zagotovljene, če jo bo vendarle prejela, pa bo DZ po pričakovanjih o njenem imenovanju odločal že v četrtek.

SMC je zadnja stranka, ki bi izstopila iz te vlade. Če pa sodelovanje ne bo več možno, se bo treba pogovarjati na novo, je v pogovoru za časnik Delo dejal zunanji minister Miro Cerar, ki ga je na čelu SMC jeseni nasledil Zdravko Počivalšek. Sicer pa priznava, da nobena koalicija ni lahka in tudi v tej se ne počuti povsem lagodno.

Nobena vladna stranka, razen LMŠ, si v tem trenutku, glede na javnomnenjske ankete, ne more privoščiti predčasnih volitev in prav strah pred njimi je temelj, na katerem premier Šarec gradi trdnost vlade.

Dr. Igor Lukšič, politolog, nekdanji predsednik SD, o usodi koalicije

Sebastjan Jeretič, svetovalec NSI, nekdanji svetovalec SD, o usodi koalicije

V koaliciji po ponovni potrditvi dveh proračunskih dokumentov v DZ poudarjajo, da je čas za izpolnitev ključnih projektov. Ob tem se odpira vprašanje, ali z vsemi aktualnimi ministri. Nekaterim se čas za določene zakone izteka in v prihodnjih dveh mesecih se bo izkazalo, ali so zadovoljili pričakovanja, meni vodja poslancev SMC Igor Zorčič.

Predsednik SDS Janez Janša je ob robu današnjega sprejema v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa komentiral tudi nekatere aktualne politične zadeve. Kot je dejal, prej ali slej pričakuje predčasne volitve, saj da sedanji koaliciji zmanjkuje "bonbončkov", zato "bodo velike težave".

Legendarni nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica še vedno zelo pozorno spremlja aktualno slovensko politiko. Prepričan je, da bi njegova nekdanja stranka lahko vodila vlado, če bi zamenjala sedanjega predsednika, saj ga druge stranke zavračajo zaradi njegove avtoritarnosti in nedemokratičnosti.

Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je danes zatrdil, da v SMC ne vodijo aktivnosti za spremembo vlade ter da so in bodo stabilen člen sedanje ekipe. Če bo kdo drug to vlado zrušil, pa se bodo pogovarjali, je dejal. Počivalšek ob tem napoveduje reorganizacijo SMC, danes bodo na seji sveta izbrali novega generalnega sekretarja in programskega vodjo.

Politični sociolog Matej Makarovič je prepričan, da bo sedanja vlada izpeljala mandat do konca, saj ni nobene žele po predčasnih volitvah ali drugačni koaliciji.

Konec prejšnjega tedna sprejet proračun manjšinske vlade, ki je za nekaj časa pretrgal špekulacije o kaki novi koaliciji, ki bi jo sestavil predsednik opozicijske SDS Janez Janša, je rekorden: po obsegu in po presežku.

V DZ se obeta izjemno pester teden. Ob redni in izredni seji, ki bo med drugim namenjena sprejemu pokojninske novele, je pričakovati tudi odločanje DS o vetu na zakon o izvrševanju proračunov. Predmet razprave bo tudi zaostritev pogojev kreditiranja prebivalstva, pred matičnim odborom pa bo poroštveni zakon za drugi tir in tretjo razvojno os.

Čeprav koalicija sama nima dovolj glasov, sta proračuna za prihodnji dve leti uspešno prestala glasovanje. Za proračun za leto 2021 je glasovalo 49 poslancev, 40 jih je bilo proti. Pri tem je DZ potrdil tudi nekaj dopolnil poslancev SDS, NSi in SNS ter s tem znotraj najvišje porabe doslej prerazporedil nekaj milijonov evrov po okusu opozicije.

DZ bo danes glasoval o proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti, ko se kljub manjšim prilivom od dohodnine pričakuje največ prihodkov doslej, rekordna bo tudi poraba. Čeprav vodi manjšinsko vlado, premier Matjan Šarec verjame, da bodo dobili zadostno število glasov, zato na njihov sprejem tudi ne namerava vezati zaupnice.