Vrhovna sodnika Peter Golob in Brigita Domjan Pavlin sta postala razvpita zaradi letošnje sodbe vrhovnega sodišča, na podlagi katere zdaj sodišča po državi novinarjem onemogočajo dostop do sodb! Omenjena sta bila v senatu, ki je maja letos sprejel to odločitev, sodnik poročevalec (ta sestavi sodbo) pa je bil vrhovni sodnik Erik Kerševan. Toda ne zapira se zgolj dostop do sodb, pač pa tudi do drugih delov sodnih spisov, tožilskih spisov…
Odločitev je dejansko omogočila netransparentnost delovanja celotnega pravosodja. Sodniki pravijo, da lahko o javni objavi česarkoli, kar izhaja iz sodnih spisov (vključno z že pravnomočnimi sodbami!), odločajo zgolj oni sami. Ne pa recimo informacijska pooblaščenka, čeprav je po zakonu zadolžena ravno za zagotavljanje transparentnosti delovanja vseh državnih organov.
Pri tem so vrhovni sodniki v obrazložitvi sodbe zapisali celo neresnico, da so sodbe že zdaj objavljene. To ne drži, velika večina sodb (gre za sodbe z okrajnih in okrožnih sodišč) ni objavljena nikjer. In po novem ne novinarji ne ostala javnost do njih nimajo dostopa, razen, če se jih »ne usmilijo« sodniki.
Jasno je, da javnost sojenja ne pomeni zgolj javnosti sodnih obravnav in razglasitev sodb, pač pa morajo biti javne tudi obrazložitve sodb. To je ključno. Brez tega ni nobenega nadzora nad delovanjem sodstva od zunaj. Ugledni pravniki (o tem v članku v sedanji tiskani izdaji Reporterja) se nad takšnim odnosom sodstva do javnosti zgražajo. Slovenijo umešča bolj v območje diktatorskih režimov, kot v območje evropske demokracije v letu 2020.
Ugledni pravniki se nad takšnim odnosom sodstva do javnosti zgražajo. Slovenijo umešča bolj v območje diktatorskih režimov, kot v območje evropske demokracije v letu 2020.
Ali bo po takšnem ravnanju Goloba in Pavlinove državni zbor res izrekel slednjima še neke vrste zaupnico in ju imenoval na vrh državne volilne komisije (DVK) za naslednja štiri leta? Potem, ko je bil prejšnji predsednik DVK vrhovni sodnik Anton Gašper Frantar lani predčasno razrešen, saj je dopolnil 70 let, mu je prenehala sodniška služba. Državni zbor je Goloba nato že imenoval na čelo DVK, Pavlinovo pa za njegovo namestnico. A le do decembra letos. Zdaj torej DZ odloča na novo, o polnem mandatu. Za nadaljnja štiri leta sta se spet prijavila oba omenjena. Lani ju je DZ sicer potrdil s 63 glasovi za in nobenim proti (dovolj pa je že navadna večina).
Vprašanje je, ali sta ta dva vrhovna sodnika, po njuni škodljivi sodbi, ki resno krni pravno državo, res primerna za ugleden in odgovoren položaj na vrhu DVK. Dr. Jurij Toplak je razvpito sodbo označil kot eno najbolj škodljivih v zadnjem desetletju! DVK pa ni nepomemben organ. Zadolžena je za izvedbo volitev poslancev in skrbi za zakonitost volitev.
Ta četrtek bo o imenovanju Goloba in Pavlinove odločala mandatno- volilna komisija državnega zbora, kjer imajo večino poslanci vladajoče koalicije. Če bo komisija s sklepom potrdila izbiro in bo šel proces imenovanja naprej na plenarno sejo DZ, pomeni da niti vladajoči z SDS na čelu dejansko ne mislijo resno ob besedah o vladavini prava. Spomnimo, vladavino prava (torej, kako bi moralo delovati pravosodje, pa žal ne) je v Sloveniji do zdaj v veliki večini spodkopavala levica in ne desnica, kot se ji to podtika.
