Finančni minister Klemen Boštjančič je po uspešno prestani interpelaciji ocenil, da je bila razprava v DZ predvsem politični šov. Kot je dejal, si niti ni delal utvar, da bo dejansko namenjena pojasnitvi dejstev. "Sem človek številk in verjamem, da so številke dovolj zgovorne, vlada in ministrstvo za finance delata zelo uspešno," je prepričan.

DZ je začel obravnavo interpelacije o delu ministra za finance Klemna Boštjančiča, v kateri mu SDS očita negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Kot je dejal poslanec SDS Zvonko Černač, Boštjančič ni deloval kot varuh javnih financ, pač pa je spodbujal h kršitvam zakonodaje. Minister vse očitke zavrača.

Doslej me je Tina Gaber pogosto spominjala na najstnico pri skorajda štiridesetih, zdaj pa čutim do nje nekakšno pomilovanje, po »vudu« incidentu Gabrove z lutko Roberta Goloba piše Ljerka Bizilj.

Ministra za finance Klemna Boštjančiča ugotovitve Urada RS za nadzor proračuna o pristranski notranji reviziji ministrstva za pravosodje o nakupu sodne stavbe na Litijski v Ljubljani ne presenečajo. Urad je v veliki meri potrdil njegove ocene, da gre za politično motivirano revizijo, je dejal minister na novinarski konferenci po seji vlade.

Minister za finance Klemen Boštjančič v interpelaciji, ki jo je o njegovem delu danes vložila poslanska skupina SDS, v enem delu vidi nadaljevanje poskusov preusmerjanja pozornosti in zamegljevanja dejstev, povezanih z nakupom stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. V drugih očitkih pa prepoznava "obupan poskus diskreditacije" njega osebno.

Poslanci poslanske skupine SDS vlagajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča, so sporočili iz stranke. Med drugim mu očitajo nevestno delo v službi, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Izgubil je tudi kredibilnost in zaupanje, menijo.

Slovenija je po prepričanju finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru odločitve za izgradnjo Jeka 2 sposobna finančno izpeljati projekt. Ta bi se lahko financiral delno z lastniškim kapitalom in delno z dolgom. V tem primeru bo nujno jasno določiti pravila.

Davčna politika odraža družbene oziroma politične preferenc vsake vladne ekipe. Vlada Roberta Goloba ima v državnem zboru sveženj šestih novel davčnih zakonov, obotavlja pa se z uvedbo nepremičninskega davka. Koalicijski stranki SD in Levica pritiskata na Svobodo, naj ga – v imenu pravičnosti – uzakonijo še v tem mandatu.

Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal z vodstvom RTV Slovenija. Povod za srečanje je poziv k povišanju RTV prispevka, ki ga je na vlado naslovilo vodstvo javnega zavoda RTVSLO, in seznanitev z razlogi za dvig, ki jih je uprava navedla v svojem pozivu.

Z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh so nezadovoljni tudi v koalicijskih SD in Levici, celo v Svobodi jo podpirajo s stisnjenimi zobmi. Bo odstopila še pred razpravo o interpelaciji?

Finančno ministrstvo v noveli zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predlaga ukinitev dostopa javnosti do identifikacijskih oznak nepremičnin v evidenci trga nepremičnin, s čimer bi novinarjem vzeli pomembno orodje pri preiskovanju koruptivnih dejanj in okoliščin, ki vodijo v navzkrižje interesov, na kar je opozorilo Društvo novinarjev Slovenije (DNS).

V SD in Levici so v odzivu na izjave finančnega ministra Klemna Boštjančiča za Politico, da ga ne skrbi sodelovanje z morebitno skrajno desno vlado v Franciji, poudarili lastno zaskrbljenost glede vzpona skrajne desnice. Predsednika SD Matjaža Hana je zmotila tudi izjava, da se bolje razume s finančnimi ministri drugih držav kot s kolegi v vladi.

Finančnega ministra Klemna Boštjančiča ne skrbi sodelovanje s skrajno desno vlado v Franciji, če bi na bližajočih volitvah zmagal Nacionalni zbor. Kot je dejal za portal Politico, so odnosi med ministri v večji meri odvisni od osebnosti kot od politične usmeritve. Ne skrbi ga niti izid volitev v ZDA, češ da je razvoj dogajanja v Evropi pomembnejši.

Svet Gibanja Svoboda je danes imenoval finančnega ministra Klemna Boštjančiča na mesto podpredsednika stranke. Kandidatne liste, s katero bodo nastopili na evropskih volitvah, medtem še niso potrdili. Zeleno luč so prižgali sedmim kandidatom, med njimi sedanjima evropskima poslancema, Ireni Jovevi in Klemnu Grošlju, dve mesti pa sta še odprti.

Novi obrazi so se izkazali za zgrešen projekt, zato v političnem zakulisju razmišljajo, da bodo na prihodnjih volitvah stavili kar na izkušene politike leve politične opcije.

Finančni minister Klemen Boštjančič je pozdravil informacije, da naj bi NPU preiskavo nakupa prostorov na Litijski cesti širil tudi na njegov resor. Meni, da je treba zadevi čim prej priti do dna in da dileme o objektivni odgovornosti ministrice Dominike Švarc Pipan ni, ključno je vprašanje, ali lahko ta pri razčiščevanju še kaj pomaga ali škodi.

Vlada zdaj ne »popravlja« več odločitev prejšnje vlade oz. po njihovem napak J. Janše, ampak je začela korigirati svoje ukrepe oz. nekatere zaletave poteze. Blatne krave so spet pri lastnikih, Možganovih iz okolice Krškega, inšpektorica, ki jih je novembra lani odvzela, pa je dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.

Slovenija je prejela plačilo na podlagi drugega zahtevka za izplačilo sredstev evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 536 milijonov evrov, so sporočili iz urade vlade za komuniciranje. Od tega je 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil. Premier Robert Golob je to ocenil kot pomemben korak naprej.

Vlada je nedavno potrdila nove davke za banke in podjetja kot del svoje strategije za financiranje projektov obnove po hudih avgustovskih poplavah. Te poplave, ki veljajo za najhujšo naravno nesrečo v državi v zadnjih treh desetletjih, so povzročile obsežno uničenje in obremenile javne finance. Na posledice ujme se je z ugodnimi dolgoročnimi in potrošniškimi posojili odzval tudi bančni sektor, ki pa se je zdaj znašel v primežu Golobove vlade.

Minister za finance Klemen Boštjančič dopis urada predsednice republike o ureditvi dodatkov k plačam funkcionarjev razume kot poziv k ureditvi sistema nagrajevanja v javnem sektorju. A iz dopisa ne gre delati medijskih viharjev, ki odvračajo pozornost od urejanja sistema plač in dodatno razplamtevajo razlike med posameznimi skupinami, je prepričan.