Pred tem se je morala s podpredsedniškega položaja v stranki umakniti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič; okoliščine te odstranitve se razkrivajo v teh dneh – navdajajo nas z začudenjem in skrbjo. A Morda nekaj pove primerjava, da je Klakočar Zupančič prejšnji teden prejela 50 koalicijskih glasov, Boštjančič pa tri manj.

Navzel si je tudi kake šefove navade. Razprava ob interpelaciji je bila zanj politični šov (ob njeni vložitvi je govoril drugače: vse bom z veseljem pojasnil), kot je postopek KPK zoper Goloba za slednjega farsa. Kar hitro se je izučil politike (bil je tudi brez izkušenj z vodenjem javnih financ), uspelo mu čez vse čeri pripeljati plačno reformo v javnem sektorju. To se opazi tudi v duelih, denimo po interpelaciji na 24UR v soočenju s predsednikom sveta SDS, izkušenim Zvonetom Černačem. V medijih pod nadzorom SDS ga še niso oblekli v nacistično uniformo.

Velja spomniti, zakaj si je »pridelal« interpelacijo. Večino denarja, to je 6,5 milijona evrov za nakup proslule Litijske, je vlada na predlog finančnega ministrstva 22. decembra lani zagotovila s prerazporeditvijo splošne proračunske rezervacije. Te se po zakonu o javnih financah lahko uporabljajo le za nepredvidene namene ali za tiste, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Da pri nakupu Litijske ni bilo ustrezne podlage za tako prerazporeditev, je opozorilo tudi računsko sodišče.

Lani sta bila dva rebalansa proračuna, maja in avgusta, pravosodno ministrstvo pa je začelo svoje aktivnosti za nakup poslovne stavbe na Litijski že junija lani. Če ne že prej, bi bila lahko ta zadeva v proračunu po mnenju predsednice računskega sodišča Jane Ahčin načrtovana že avgusta. Interpelacija torej ni bila le politični šov. Nenazadnje gre za enega od instrumentov opozicije, zato bi lahko Boštjančič ohranil mirne živce.

V koaliciji so ga, kot rečeno, podprli, a tudi v razpravi povedali, da z njim niso popolnoma zadovoljni. Kot varuha javnih financ, ki nerad razveže svojo vrečo (zakaj jo je za Litijsko?), ga imajo na piki v Levici, o čemer se je razgovoril poslanec Milan Jakopovič: »Čeprav z ministrom za finance in ministrstvom relativno dobro sodelujemo na področju zbiranja javnih prihodkov, pa nismo tako složni na drugi strani javnih financ, torej pri odločanju, kam naj bodo zbrana sredstva namenjena.

Pogosto naletimo na težavna pogajanja ali pa direktno nasprotovanje, pa naj gre za investicije v kulturo, javno stanovanjsko politiko ali kakšen drug projekt, pomemben za blaginjo v družbi.« Ostaja vprašanje: zakaj pa so se tako na horuk našla sredstva za Litijsko?

Za Boštjančičem pride Boštjan. Naslednji v vrsti interpelirancev bo januarja notranji minister Boštjan Poklukar.

Kot krizni menedžer se je ukvarjal s prestrukturiranjem prezadolženih, a strateško pomembnih podjetij, veliko mu jih ni uspelo trajno rešiti. Bil je tudi predsednik nadzornega sveta že propadajočega Vegrada, pa krizni letalski menedžer Adrie Airways. Na predlog Kada je postal predsednik upravnega odbora holdinga Sava. Ob teh položajih je veljal za človeka iz interesnih krogov vplivnih gospodarstvenikov Mateja Narata in Boruta Jamnika.

Poročen je z Evo Boštjančič, redno profesorico psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Je priznana raziskovalka na področju organizacijske in kadrovske psihologije. Če ji mož kdaj potoži, da je izgorel – upajmo, da ne – ga lahko potolaži, da je moderno biti izgorel: marsikdo pravi, da je izgorel, pa ni, ampak je samo utrujen oziroma v stresu. Izgorelost pomeni, da ti telo popolnoma odpove tako v fizičnem kot kognitivnem smislu. Vlada jo je imenovala za članico sveta SNG Drama. Z možem sta redna obiskovalca gledaliških predstav.

Za Boštjančičem pride Boštjan. Naslednji v vrsti interpelirancev bo januarja notranji minister Boštjan Poklukar.