Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom se je lani po prvi oceni znižal za 0,1 odstotne točke na 2,9 odstotka BDP, v EU pa je ostal pri 3,1 odstotka BDP.

Javnofinančni primanjkljaj je leta 2025 znašal 1,749 milijarde evrov ali 2,5 odstotka BDP, medtem ko je leta 2024 dosegel 594 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP.

Finančna uprava RS je lani pobrala kar 26,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov – 5,9 % več kot leto prej. Davčni dolg pada že 11 let zapored.

Kanalizacijski kanal C0, ki ga gradijo na severnem obrobju Ljubljane, je po besedah župana Zorana Jankovića povsem varen, nenazadnje to dokazuje vseh osem izdanih gradbenih dovoljenj.

Treba bi bilo spet začeti govoriti o radikalnih reformah, sicer resnih sprememb ne bo, je na poslovnem zajtrku gospodarskega kluba NSi dejal ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Opozoril je med drugim še na problematiko močne rasti javnofinančnih izdatkov v zadnjih letih in se dotaknil tudi trenutnih trgovinskih trenj v svetu.

DZ je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba bo leta 2025 s 17,1 milijarde evrov najvišja doslej, leta 2026 bo še nekoliko porasla. Vlada je upoštevala ponovno vzpostavitev evropskih fiskalnih pravil, primanjkljaj se bo prihodnje leto povzpel do 1,9 milijarde evrov, zatem naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov.

Izvajalec zunanje revizije nakupa stavbe na Litijski je zaprosil za podaljšanje pogodbeno določenega roka za izvedbo revizije. Zaradi obveznosti ali nerazpoložljivosti posameznikov, za katere revizor meni, da imajo pomembne informacije za razumevanje celotnega posla, mu namreč do postavljenega roka ni uspelo opraviti vseh razgovorov.

Komisija DZ za nadzor javnih financ je na današnji seji, na kateri so obravnavali lanski nakup 13.000 računalnikov, kljub odsotnosti koalicijskih poslancev ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh pozvala k odstopu. To, da je seja kljub nesklepčnosti potekala, je za ministrstvo kršitev poslovnika.

Člani komisije DZ za nadzor javnih financ bodo na današnji nujni seji na zahtevo poslanske skupine NSi obravnavali nakup 13.000 računalnikov, ki ga je ministrstvo za digitalno preobrazbo izvedlo lani. V NSi zaradi nedavnih ugotovitev računskega sodišča in KPK komisiji predlagajo, da ministrico Emilijo Stojemovo Duh pozove k odstopu.

Računsko sodišče je zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe za potrebe sodišč na Litijski. Revizijsko poročilo bo predvidoma javno objavljeno danes, v torek pa so ga že posredovali revidirancem, je izvedela STA. Revizorji so potrdili znane očitke.

Z nakupom sodne stavbe na Litijski je bilo marsikaj narobe, prav tako je že imel politične posledice v vladi in v koalicijskih strankah, je v odgovoru na vprašanji opozicijskih poslancev v zvezi s tem nakupom v DZ poudaril premier Robert Golob. Premier ne dvomi, da bo ministrstvo za finance znalo pojasnili očitke v zvezi z nakupom.

Pravosodno ministrstvo je k osnutku revizijskega poročila računskega sodišča, ki se nanaša tudi na nakup stavbe na Litijski, podalo pisno pojasnilo. Revizijskim razkritjem ni nasprotovalo, saj je trenutno vodstvo s potekom posla seznanjeno le na podlagi razpoložljive dokumentacije in razlogov za izpodbijanje niti ne more podati, pojasnjujejo.

Premier Robert Golob revizijskega poročila nakupa stavbe na Litijski še ni prebral, po informacijah, ki jih ima, pa bi težko govoril, da je nastalo skladno z zakonodajo. Če to drži, bodo zahtevali inšpekcijski nadzor nad nastankom poročila, je napovedal. Pravosodno ministrico Andrejo Katič pa je že pozval k razjasnitvi okoliščin nastanka poročila.

O nakupu sodne stavbe na Litijski cesti so danes razpravljali na seji komisije DZ za nadzor javnih financ. Komisija predlaga revizijo računskega sodišča in nadzor proračunske inšpekcije ministrstva za finance. Ministrica Dominika Švarc Pipan kot najverjetnejši scenarij vidi, da bo ministrstvo stavbo obdržalo, kaj bo v njej, pa še ugotavljajo.

Komisija DZ za nadzor javnih financ danes ni razpravljala o poslovanju podjetja Star Solar v lasti premierja Roberta Goloba s podjetji v državni lasti, saj je predsednik Jernej Vrtovec (NSi) zaradi Golobove odsotnosti sejo prekinil. Kot je dejal, razprava brez premierjeve prisotnosti ni smiselna. Pričakuje, da se je bo v tretje vendarle udeležil.

Nekdanji okoljski minister Jure Leben verjame v strokovnost vseh, ki so izdajali dovoljenja v postopku projekta povezovalnega kanala C0 v Ljubljani. Nasprotno je njegov naslednik na položaju Simon Zajc pred preiskovalno komisijo DZ dejal, da so bila gradbena dovoljenja izdana nepravilno in nekatera tudi nezakonito. Del seje je bil zaprt za javnost.