Opozicija je opozorila, da je zmagovalec rebalansa orožje, koalicija pa, da gre za izpolnjevanje zavez prejšnje vlade.

Po pojasnilih državne sekretarke na finančnem ministrstvu Kristine Šteblaj se ključna povečanja glede na lani sprejeti proračun na odhodkovni strani nanašajo na zaveze, ki jih je Slovenija sprejela bodisi v relaciji do mednarodnih inštitucij, precejšnji del pa je vezan tudi na načrt za okrevanje in odpornost. "Ostali ključni dvigi na odhodkovni strani pa so povezani tudi z zakoni, ki so bili sprejeti lani po tem, ko je bil državni proračun v državnem zboru že sprejet," je dodala.

Poslanec Svobode Klemen Boštjančič je izpostavil, da je bil minister za finance Andrej Šircelj ob prevzemu funkcije kritičen do proračuna, češ da je pretiran, netransparenten, nevzdržen. Danes predlagate rebalans, ki dviguje tako odhodke kot prihodke. "In če je bil prvotni proračun pretiran, potem za tega ne najdem besed," je dejal.

V predlogu rebalansa po besedah nekdanjega finančnega ministra ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti enega samega primera racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo. "Edino omembo najdem v obrazložitvi, kjer piše, da se ukrepi za ponovno uravnoteženje proračuna pripravljajo za prihodnji dve leti. Napovedani so, predloženi niso. To je težko razumeti kakorkoli drugače kot preložitev, je dejal.

Boštjančič je spomnil, da je primanjkljaj državnega proračuna lani znašal 2,4 odstotka BDP, letos ga vlada načrtujete v višini 2,9 odstotka BDP. "Torej se povečuje za 0,5 odstotne točke BDP, in to v letu, ko je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju z medletno petodstotno rastjo raslo najhitreje v Evropski uniji. V takšnem letu se primanjkljaj znižuje, vaš raste," je izpostavil.

Darko Ratajc (SD) je ocenil, da je praženec rebalansa zdravstvo, ki izgublja 100 milijonov evrov, predsednica komisije iz vrst Svobode Alenka Bratušek pa zmagovalca vidi v orožju. "Hočete ali nočete, dejstvo je, da se boste najedli svojih besed iz časa sprejemanja proračuna za leto 2026, ki je bil na odhodkovni strani mnogo nižji, pa je bil za vas grozen, z njim je bilo vse narobe, zdaj je za milijardo višji, pa ga zagovarjate in ga boste verjetno tudi potrdili," je izpostavila.

"Zaradi odlične gospodarske situacije, ki ste jo dobili v roke, bodo prihodki očitno višji za 40 milijonov evrov. Pričakovala bi, da jih namenite za ukrepe, ki bi v res veliki draginji koristili upokojencem, recimo 500 evrov božičnice, kot so nekateri obljubljali na volitvah," je še povedala Bratušek.

Predlogu rebalansa sta v bran stopila poslanca SDS Rado Gladek in Andrej Poglajen. Gladek je izpostavil, da pri rebalansu "ne govorimo o nekih povišanjih, da bi si ta vlada izmislila neke nove odhodke, gre absolutno samo za prilagoditev na trenutno stanje," je dejal.

Poglajen je izpostavil, da je nekdanji premier Robert Golob v Haagu dal zavezo Natu, da bo Slovenija do leta 2032 postopno dvigovala izdatke za obrambo. "Lahko bi se nekako strinjal z besedami kolegice Bratušek, da je zmagovalec orožje, vendar je orožje na zmagovalni podium postavila prav vaša vlada. Vaša vlada je dala to zavezo, ne (aktualni premier op. a.) Janez Janša," je poudaril.

Komisijo danes po koncu izredne seje DZ čaka še nadaljevanje seje o javnofinančnih učinkih interventnega zakona o ukrepih za razvoj Slovenije. Opozicija opozarja na izpad v javnih financah in morebitne posledice, med drugim v zdravstvu in pri pokojninah. Vlada in koalicija pravita, da so predvideni ukrepi nujni za zagotovitev razvoja države.