V polemični razpravi so poslanci prejšnje koalicije poudarjali, da je stanje javnih financ stabilno, gospodarske razmere pa primerjalno gledano ugodne. Poslanci nove koalicije so medtem vladi očitali zgrešene politike.

Stanje javnih financ ostaja stabilno, javne finance so v zahtevnih mednarodnih okoliščinah vzdržne, razvojno usmerjene in pod nadzorom, je dejal minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle.

Gospodarstvo po njegovih besedah raste in v splošnem posluje dobro, zaposlenost je visoka, izpostavil je tudi pozitivne učinke črpanja kohezijskih sredstev in sredstev iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi.

Omenil je tudi, da je britanski tednik The Economist decembra lani Slovenijo na lestvici 36 držav članic OECD, ki so se najbolje odrezala v letu 2025, uvrstil na deveto mesto. To je po njegovih besedah mednarodno priznanje odpornosti slovenskega gospodarstva in stabilnosti ekonomskega okolja.

Ko je vlada ugotovila, da bi javnofinančni primanjkljaj letos brez dodatnih ukrepov presegel tri odstotke BDP, je po Boštjančičevih besedah ravnala odgovorno in sprejela ukrepe za izboljšanje javnofinančnega salda v višini 370 milijonov evrov, pri čemer si je pustila še nekaj rezerve pri pričakovanih višjih prihodkih od načrtov.

"Ta vlada je javne finance vodila odgovorno ves mandat," je dejal minister. Kot največjo nevarnost javnim financam je omenil zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj na ministrstvu njegove negativne javnofinančne učinke ocenjujejo na okoli milijardo evrov.

"Parcialni ukrepi brez jasnih razvojnih učinkov, brez ustreznih virov financiranja in brez dolgoročne strategije lahko resno ogrozijo financiranje ključnih sistemov države - zdravstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe in socialne varnosti," je povedal.

O pozitivnih vidikih ukrepov odhajajoče vlade na svojih področjih so spregovorili tudi odhajajoči minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter državna sekretarja na ministrstvih za delo in gospodarstvo, turizem in šport Igor Feketija in Dejan Židan.

Večurna razprava, ki je sledila predstavitvam gostov, je bila polemična, na trenutke ob povišanih glasovih in medsebojnih obtožbah, tudi na osebni ravni.

Nataša Sukič (Levica in Vesna) je zatrdila, da nova koalicija zavestno laže o domnevno katastrofičnem stanju v državi in izvaja nenehno propagando z jasnimi političnimi cilji, saj se zaveda, da s preprostimi propagandnimi sporočili naleti na plodna tla pri ljudeh, ki se ne morejo poglobiti v številke.

Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je povedala, da vse primerjave kažejo, da je Slovenija v povprečju EU ali nad njim. Glede na visokoleteče napovedi nove koalicije sicer pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj vsako leto krepko pod tremi odstotki BDP.

Njen strankarski kolega Lenart Žavbi je opozoril, da je težko načrtovati proticiklično delovanje v tako negotovih razmerah v Evropi in svetu, kot so v zadnjih letih. Izrazil je upanje, da bo nova vlada nadaljevala pozitivne trende odhajajoče.

Alenka Bratušek, ki je tudi predsednica komisije, je na podlagi podatkov o gospodarski rasti in javnih financah povedala, da bi bila na mestu nove desne koalicije vesela, da prevzema državo v takšnem stanju, kot ga.

Andreja Rajbenšu, prav tako iz Svobode, je medtem poudarila, da Slovenija ni v razsulu, ampak država s primerjalno gledano razmeroma dobro gospodarsko rastjo in stabilnimi javnimi financami, ki vlaga in ohranja razvojno usmerjenost ter socialno kohezivnost.

Povsem drugačen je bil pogled prejšnje opozicije in nove koalicije. Radu Gladku iz vrst SDS je današnja seja komisije delovala kot neke vrste seja komisije za priznanja in pohvale. "Samo čakam, da začnemo podeljevati še odličja in plakete," je dejal.

A dejstva po njegovih besedah niso takšna, je dodal in naštel nezadovoljstvo gospodarstva z davčno politiko, težave s korupcijo in napačno zasnovane reforme ter druge ukrepe in predvolilne bonbončke, zaradi katerih je treba zdaj sprejemati ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Po njegovem prepričanju bi moral biti na današnji seji prisoten bistveno večji nabor gostov, ki bi lahko dali bolj verodostojen uvid v trenutno stanje.

Aleš Hojs (SDS) je med drugim opozoril na korupcijo in druge nepravilnosti na področju gradbenih projektov in po njegovih besedah preplačanih javnih investicij in popoplavnih ukrepov. V tem okviru je posebej izpostavil projekta drugi tir in gradnjo kanala C0 v Ljubljani.

Na tej podlagi se je vnelo medsebojno obtoževanje, kateri politični pol ima pri korupciji več masla na glavi, Bratušek pa je Hojsa opozorila, da poslanci za vse konkretne obtožbe odgovarjajo kazensko in odškodninsko. Napovedala je, da bo v kratkem sklicala sejo komisije na temo infrastrukturnih projektov, na kateri naj bi zadeve razčistili.

Hojsov strankarski kolega Andrej Poglajen je medtem ocenil, da kljub močno povečani javni porabi nobena javna storitev ne deluje bolje, kot je pred štirimi leti, gospodarstvu pa gre slabše in se ohlaja. Veseli se, da bo nova vlada zdaj dokazala, da so bile politike vlade Roberta Goloba "zavožene" in da je država "stran vrgla štiri leta na področju razvoja".