Finančna uprava RS (Furs) je po preliminarnih podatkih lani pobrala 26,6 milijarde evrov javnofinančnih prihodkov, torej davkov, socialnih prispevkov in carin. To je 5,9 odstotka več kot v letu 2024 in 18,2 odstotka več kot v letu 2023. Davčni dolg se je ob tem lani znižal za 6,1 odstotka na 847,1 milijona evrov.

Na Fursu so v današnji objavi izpostavili, da so vse štiri blagajne javnega financiranja, torej proračun države, pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin, prejele več sredstev.

Socialni prispevki, ki se pretežno vplačujejo v blagajno Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v manjšem obsegu pa tudi v proračun države, so v primerjavi z letom 2024 narasli za 8,5 odstotka in dosegli skupaj 11,4 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2024 so se pri tem najbolj izrazito povečali prihodki zdravstvene blagajne.

Prihodki od davkov na dohodek in dobiček so lani znašali 5,6 milijarde evrov, kar je bolj skromnih 0,4 odstotka več kot leto pred tem. Višji so bili prihodki na podlagi akontacij dohodnine, navzgor so šli za 4,2 odstotka na 3,7 milijarde evrov.

Za 3,5 odstotka več je bilo pobranih domačih davkov na blago in storitve, na podlagi katerih je Furs lani zbral 7,9 milijarde evrov. V letu 2025 je bilo znotraj tega pobranega za 5,6 milijarde evrov davka na dodano vrednost, kar je 4,1 odstotka več kot leta 2024.

V primerjavi z letom pred tem je bilo lani za 31,5 odstotka več pobranih carin, prihodki od teh so se ustavili pri 284,9 milijona evrov. Glavni razlogi za rast so predvsem večji uvoz avtomobilov, električnih akumulatorjev in transformatorjev, so pojasnili na Fursu.

Tam so postregli tudi s preliminarnimi podatki o davčnem dolgu. Ta je, gledano za vse blagajne javnega financiranja skupaj, na dan 31. december 2025 dosegal 847,1 milijona evrov in se je v enem letu zmanjšal za 6,1 odstotka.

Na Fursu so izpostavili, da se je davčni dolg od ustanovitve današnje finančne uprave v letu 2014 do lani znižal za 40,4 odstotka ob tem, da so v istem obdobju pobrani javnofinančni prihodki narasli za 95,5 odstotka.

Ob tem pada tudi delež dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih. Lani je dosegal 3,2 odstotka in bil za 0,4 odstotne točke nižji kot v letu 2024 ter npr. skoraj polovico nižji kot v letu 2020.

Dokončni podatki o lani pobranih javnofinančnih prihodkih in davčnem dolgu bodo sicer znani po zaključnem računu v začetku februarja.