Bruto dolg je konec lanskega leta dosegel 46,324 milijarde evrov ali 65,7 odstotka BDP in se je nominalno zvišal, relativno glede na BDP pa se je znižal za 0,7 odstotne točke.

V letu 2025 sta podsektorja centralna država, torej državni proračun, in lokalna država, torej občine, ustvarila primanjkljaj v višini 1,686 milijarde oz. 80 milijonov evrov. Sklada socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, sta medtem ustvarili presežek v višini 17 milijonov evrov.

Skupni primanjkljaj sektorja država je bil nominalno za 1,155 milijarde evrov večji kot v letu 2024, so danes sporočili iz statističnega urada.

Prihodki države so bili lani s 33,219 milijarde evrov za nekaj nad osem odstotkov višji kot predlani. Izdatki države so se v medletni primerjavi zvišali za 11,6 odstotka na 34,969 milijarde evrov.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2025 dosegel 65,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V primerjavi s koncem leta 2024 se je nominalno zvišal za 1,569 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 0,7 odstotne točke, so navedli statistiki.

Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 45,326 milijarde evrov oz. 64,3 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,296 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.

Skladno z revizijsko politiko so bile zaradi vključitve posodobljenih podatkovnih virov spremenjene nekatere statistike za leto 2024. Po reviziji je bil po njihovih navedbah primanjkljaj sektorja država za leto 2024 nižji za 42 milijonov evrov, dolg pa za 150 milijonov evrov.

V statističnem uradu so danes objavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Država je v tem četrtletju ustvarila primanjkljaj v vrednosti 699 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP. V enakem obdobju predlani je ustvarila presežek v višini 17 milijonov evrov.

Rast skupnih izdatkov države je bila v zadnjem lanskem četrtletju za 8,6 odstotne točke višja od rasti skupnih prihodkov.

V sektorju država je bilo 20. četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 8,991 milijarde evrov. Od prihodkov v enakem četrtletju leto prej so bili večji za 8,1 odstotka.

Prihodke so tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so bili višji za 10,1 odstotka. Prihodki od transferjev kapitala so se povečali za 64,7 odstotkov, davčni prihodki za 4,7 odstotka, prihodki od obresti pa so se zmanjšali za 36,8 odstotka.

Skupni izdatki države so znašali 9,691 milijarde evrov in so bili v primerjalnem obdobju višji za 16,8 odstotka. Nominalno so se najbolj ali za 12,5 odstotka povečala socialna nadomestila v denarju in naravi. Sredstva za zaposlene so bila večja za 17,7 odstotka, izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva za 28,8 odstotka, izdatki za obresti pa za 12,4 odstotka.

Finančno ministrstvo je v proračunskem načrtu za letošnje leto, ki ga je lansko jeseni poslalo Evropski komisiji, za celotno leto 2025 primanjkljaj ocenilo na 1,7 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka BDP. Banka Slovenije in tudi Evropska komisija sta medtem napovedala nekoliko nižjo raven, in sicer 2,1 oz. 2,2 odstotka BDP.