Vlada se je na današnji seji seznanila s predlaganim naborom ukrepov za iskanje finančnih rezerv, ki so jih predlagali proračunski uporabniki in so namenjeni znižanju javnofinančnega primanjkljaja za letošnje leto. Primanjkljaj naj bi namreč po aprilskem spontanem scenariju letos nanesel 3,4 odstotka BDP, odhajajoča vlada pa ga namerava z ukrepi spraviti na 2,9 odstotka BDP, je pojasnil Boštjančič.

"Razlika med tema dvema projekcijama ni nastala kot posledica ene same odločitve, ampak kombinacije več dejavnikov, med njimi so zvišanje minimalne plače in z njo povezanih transferjev, višji stroški zdravstvene blagajne, hitrejše črpanje kohezijskih sredstev, ki na drugi strani pomeni tudi višja vplačila v proračun EU, uvedba zimskega regresa ter določeni stroški, povezani s Premogovnikom Velenje," je na novinarski konferenci poudaril minister, ki opravlja tekoče posle.

Danes obravnavan nabor ukrepov je sicer težak 370 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka BDP. Del tega zneska bodo po Boštjančičevih besedah zagotovili z višjimi prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, kjer zaradi dobrega gospodarskega poslovanja v lanskem letu pričakujejo dodatnih 120 milijonov evrov prihodkov. Dodatnih 250 milijonov evrov na račun znižanja odhodkov pa odpade na posamezne resorje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dodal.

Največji del prilagoditev bo izveden na obrambnem področju, v vrednosti približno 100 milijonov evrov, sicer pa bodo posamezne ukrepe glede na razpoložljive pravice porabe predlagali vsi resorji.

Kot je dejal odhajajoči minister, je približno polovica resorjev že predlagala konkretne ukrepe za iskanje rezerv za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Drugi imajo čas za to še do ponedeljka, nato pa bodo vse predloge preučili in preverili njihove finančne učinke.

Predlagane ukrepe bodo dokončno potrdili na seji vlade prihodnji četrtek, takrat bodo tudi predstavili konkretnejše številke. "V resnici nismo zelo daleč od številke, o kateri govorimo," je ocenil Boštjančič.

"Pomembno je poudariti, da ne govorimo o linearnem rezanju državne porabe ali o razgradnji socialne države, govorimo o začasni in ciljno usmerjeni prilagoditvi javne porabe v času, ko moramo ohraniti zaupanje v javne finance in zagotoviti stabilnost za prihodnja leta," je izpostavil.

Boštjančič je obenem poudaril, da je vlada javne finance celoten mandat vodila odgovorno. "V zadnjih štirih letih smo uspeli postopno zniževati javni dolg, ob tem pa povečevali sredstva za ljudi, krepili socialno državo, odpravljali posledice naravnih nesreč in hkrati ohranjali gospodarsko stabilnost države," je prepričan.

Kot je poudaril, ukrepajo pravočasno, s ciljem, da država ostane finančno stabilna in sposobna izpolnjevati svoje obveznosti do ljudi tudi v prihodnje. "Javne finance niso in ne smejo biti ideološko vprašanje. In upam, da se tega zavedajo tudi tisti, ki zadnja štiri leta, še bolj intenzivno pa v zadnjih mesecih, s svojimi podatkovnimi manipulacijami ves čas sesuvajo kredibilnost Slovenije, ne samo doma, ampak tudi v tujini," je še dejal Boštjančič.