Afera Litijska: Golob priznava, da je bilo marsikaj narobe, toda ...

Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je v vprašanju premierju izpostavil osnutek predloga poročila revizije zaključnega računa proračuna za leto 2023, v okviru katere je računsko sodišče preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski. Pri tem naj bi med drugim ugotovilo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve za namene nakupa sodne stavbe ni bilo podlage, kot tudi, da ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, prav tako ni bilo celovitega ogleda prostorov in ponudb, je poudaril.

Glede nakupa prenosnih računalnikov, ki jih je ministrstvo za digitalno preobrazbo kupilo za povečanje digitalne vključenosti, pa iz osnutka izhaja, da se je ministrstvo za nakup odločilo brez predhodne opredelitve dejanskih potreb. "Zgolj za skladiščenje teh računalnikov v Logatcu so davkoplačevalci do danes plačali že 13.000 evrov, da ne govorimo o šlamastiki pri njihovem razdeljevanju, je poudaril Cigler Kralj.

Dotaknil se je tudi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Cigler Kralj ugotavlja, da bo zaradi "prevare" s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnicam treba izplačati 33,5 milijona evrov, zaradi česar so bili oškodovani tudi zavarovanci. Zanima ga, na kakšen način in kdaj bo vlada sprejela odgovornost za sporno in negospodarno porabo javnih financ v zvezi z omenjenimi zadevami in kaj bo storila, če se bodo očitki iz osnutka revizijskega poročila računskega sodišča potrdili.

Poslanca SDS Rada Gladka pa je med drugim zanimalo, zakaj vlada pri reševanju prostorske stike sodišč ni opravila predhodne analize potreb, "podobna zgodba" je pri računalnikih, je poudaril. Na premierja je naslovil vprašanje, kdaj namerava poklicati na odgovornost ministra za finance Klemna Boštjančiča, ker je ta z odobritvijo prerazporeditev sredstev proračunske rezerve brez ocene primernosti nakupa kršil več členov zakona o javnih financah.

"Take stavbe bi morali kupovati na javnih razpisih, odprto, ne pa da se v božičnem času nekdo gre Božička in nekomu prinese sedem milijonov," je izpostavil.

Premier se je strinjal, da je bilo pri nakupu sodne stavbe na Litijski marsikaj narobe, prav tako je tudi že imel politične posledice, tako v vladi kot v koalicijskih strankah. Spomnil je, da v zvezi z nakupom sodne stavbe poteka obsežna policijska preiskava. Golob verjame, da bodo pristojni organi znali ugotoviti vsa dejstva v povezavi s tem, želi si tudi, da bodo odgovorni za to tudi odgovarjali.

Golob verjame, da bo ministrstvo za finance na osnutek poročila računskega sodišča znalo podati ustrezna pojasnila in dogovore o tem, zakaj so bili postopki izpeljani, kot so bili. V zvezi z osnutkom revizijske računskega sodišča pa je znova poudaril, da poročili računskega sodišča še nista končni. Zakon o računskem sodišču je jasen, je izpostavil. "Dokler se zadeva ne razčisti, ostane zaupna. Ne zato, ker bi si jaz tako želel ali ker bi si želeli drugače, ampak, ker zakon tako pravi in jaz se bom kar držal zakona," je poudaril. Golob sicer ugotavlja, da se slovensko pravosodje sooča z resnimi prostorskimi problemi. "Na tem področju bomo morali narediti bistveni korak naprej," je izpostavil.

Očitke, da je vlada s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oškodovala zavarovance, je Golob zavrnil kot čiste neresnice. Spomnil je, da so zasebne zavarovalnice maja oziroma junija lani začele napovedovati podražitve za pet, deset ali celo več evrov, kar pa sta vlada in parlament zamejila.

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bil prvi uspešen ukrep te vlade, je poudaril in spomnil, da so s preoblikovanjem privarčevali zavarovancem 120 milijonov evrov. V zvezi z očitki glede nakupa računalnikov pa Golob ne dvomi, da jih bo znala pojasniti ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Golob sicer ugotavlja, da se opozicija z istimi zimzelenimi temami ukvarja že vsaj leto dni, in to v časih, ko so se začeli kazati prvi in neizpodbitni rezultati delovanja te Vlade. "Cela Evropa nam zavida gospodarsko rast, višino inflacije in cela Evropa nam zavida stopnjo brezposelnosti," je izpostavil med drugim.