Svet čaka: kako se bo Izrael odzval na iranski napad?

Iran je ponoči z več kot 300 droni in raketami napadel Izrael, vendar jih je izraelska vojska s pomočjo zaveznikov z ZDA na čelu večino sestrelila. Smrtnih žrtev v napadu po navedbah izraelske vojske ni bilo, ranjenih je bilo najmanj 12 ljudi.

V Teheranu so napad označili za dejanje samoobrambe in odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, v katerem sta življenje izgubila tudi dva visoka poveljnika iranske revolucionarne garde.

Medtem ko Izrael zagotavlja, da je napad povzročil le manjšo škodo in da so sestrelili kar 99 odstotkov dronov in raket, iranska stran trdi, da so z napadom dosegli vse svoje cilje.

Načelnik štaba iranskih oboroženih sil Mohamad Bagheri je dejal, da sta bila tarča povračilnega napada obveščevalni center in letalsko oporišče, iz katerega so po navedbah Teherana vzletela izraelska letala F-35 in napadla konzulat v Siriji. Oba sta bila po njegovih besedah precej uničena in onemogočena.

Bagheri je poudaril, da so s tem povračilnim ukrepom končali operacijo in da je ne nameravajo nadaljevati. Pri tem je še pozval Izrael, naj se izogne nadaljnjim ukrepom proti Iranu, saj da bi ti povzročili veliko večji odziv. K temu, naj ne sodelujejo v nobeni od izraelskih akcij proti Iranu, je pozval tudi ZDA.

Na protinapad v primeru izraelskega napada je opozoril tudi vodja iranske revolucionarne garde Hosein Salami, ki je obenem ocenil, da je bila tako imenovana omejena operacija uspešnejša od pričakovanj.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu o morebitnih povračilnih ukrepih doslej še ni spregovoril, medtem ko je izraelski zunanji minister Izrael Kac povedal, da oblasti preučujejo svoje možnosti. "Dejali smo: če Iran napade Izrael, bomo napadli Iran. In ta komentar je še vedno veljaven," je pojasnil.

Države po svetu so danes vse strani pozvale k zadržanosti, večina od njih je tudi ostro obsodila napad.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je sporočil, da EU odločno obsoja nesprejemljiv iranski napad na Izrael. Dodal je, da gre za zaostrovanje brez primere in resno grožnjo regionalni varnosti. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je izpostavil, da je treba narediti vse, da se prepreči nadaljnje zaostrovanje v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem poudaril še, da si Francija s partnerji prizadeva za deeskalacijo, britanski premier Rishi Sunak pa je iranska dejanja označil za nepremišljena in zagotovil, da se bo Združeno kraljestvo še naprej zavzemalo za varnost Izraela in vseh regionalnih partnerjev.

Nemški kancler Olaf Scholz, ki je danes prispel na tridnevni obisk na Kitajsko, je takoj po pristanku letala dejal, da je šlo za popolnoma neupravičen napad, ki pomeni resno zaostritev razmer. "Vse, kar lahko storimo, je, da vse, zlasti Iran, opozorimo, naj ne nadaljujejo na tak način," je še izpostavil.

Zaradi odzivov Nemčije, Velike Britanije in Francije na napad je iransko zunanje ministrstvo danes poklicalo na zagovor veleposlanike teh držav v Teheranu.

Omenjene države je ministrstvo obtožilo dvojnih meril, saj so v začetku meseca nasprotovale izjavi Varnostnega sveta ZN, ki bi obsodila izraelski napad na iranski konzulat v Damasku.

Na to, da se zahodne sile niso odzvale na napad na iranski konzulat, je danes spomnila tudi Rusija. Vse vpletene strani je pozvala k zadržanosti ter se zavzela za politična in diplomatska prizadevanja za rešitev težav.

Napad Irana na Izrael je ostro obsodila tudi Slovenija. Premier Robert Golob je ob tem pozval k takojšnjem končanju vseh vojaških aktivnosti in trajnemu premirju, tako v Gazi kot povsod drugod na Bližnjem vzhodu. Dodal je, da bo to tudi zahteva Slovenije na današnjem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN na to temo.

Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN je zaradi iranskega napada zahteval Izrael, predsedujoča Malta pa ga je sklicala za danes ob 22. uri po srednjeevropskem času.

O najnovejši zaostritvi bližnjevzhodne krize so se pogovarjali tudi voditelji držav skupine G7, Borrell pa je za torek sklical izredno videokonferenco zunanjih ministrov držav članic Evropske unije, s ciljem prispevati k umiritvi razmer in varnosti na Bližnjem vzhodu.