Iran napadel Izrael: večina iranskih izstrelkov sestreljenih

Napad na poslopje iranskega konzulata v sirski prestolnici 1. aprila, v katerem je bilo ubitih 13 ljudi, med njimi tudi dva visoka poveljnika specialnih enot Al Kuds, je nevarno zaostril odnose in razplamtel spor med dolgoletnima nasprotnikoma. Teheran je za napad obtožil Izrael in zagrozil s povračilnimi ukrepi.

ZDA, ki veljajo za tesno izraelsko zaveznico, so Izraelu zagotovile potrebno podporo, v Tel Avivu pa so zatrdili, da napad ne bo ostal brez odgovora.

Do iranskega zračnega napada na Izrael je prišlo šest mesecev po začetku vojne v Gazi, ki jo je sprožil napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. Vendar pa so bili odnosi med državama zaostreni že mnogo pred tem.

Nasprotovanja med regionalnima silama segajo v čas vrnitve ajatole Homeinija v Iran in razglasitve islamske republike leta 1979. Sčasoma so se sprevrgla v sovražno rivalstvo. Iran je prekinil odnose z Izraelom in zavzel trdno protiizraelsko držo.

Iran zavrača ameriško hegemonijo na Bližnjem vzhodu, v Izraelu pa vidi podaljšano roko Washingtona.

Po izraelski ofenzivi v Gazi pred šestimi meseci so stare zamere znova prišle na površje. V Teheranu so odkrito pozdravili Hamasov napad na Izrael, čeprav so zatrdili, da zanj niso vedeli vnaprej, hkrati pa ostro kritizirali izraelsko operacijo v Gazi, v kateri je bilo po palestinskih podatkih ubitih že več kot 33.500 ljudi.

Izrael in Iran sta se doslej bolj ali manj uspešno izogibala neposredni konfrontaciji, čeprav v ozadju poteka stalen spopad prek t.i. proksijev, ki jih podpirata ena in druga stran.

Iran podpira Hamas, ki se bori proti Izraelu v Gazi, kot tudi različne oborožene skupine v več državah po vsej regiji, med njimi Hezbolah v Libanonu, ki pogosto izvaja napade na Izrael z juga Libanona, pa tudi v Siriji in Iraku.

Iranski vpliv sega tudi v Jemen, kjer po prepričanju Zahoda podpira uporniške hutijevce. Ti so po začetku izraelske ofenzive na Gazo začeli napadati ladje v Rdečem morju, ki so povezane z Izraelom in ZDA, in sicer iz solidarnosti s Palestinci v Gazi.

Izrael na drugi strani, tudi ob podpori ZDA, občasno obstreljuje cilje in položaje proiranskih militantnih skupin v Libanonu, Siriji in Iraku. Od izbruha vojne v Gazi pa je še okrepil napade na cilje, povezane z Iranom. V Siriji je bil decembra lani ubit visoki poveljnik iranske revolucionarne garde, na jugu Libanona pa v začetku januarja eden od vojaških poveljnikov šiitskega gibanja Hezbolah.

Vendar pa je bila z napadom na iranski konzulat v Damasku po mnenju poznavalcev prekoračena skrajna meja. Iz Teherana je prišlo jasno sporočilo, da pomeni napad na konzulat napad na iransko ozemlje in da bo Izrael za to odgovarjal.

Zadnje zaostrovanje med dolgoletnima nasprotnikoma je okrepilo bojazni pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu ob že tako napetih razmerah zaradi vojne v Gazi, ki verjetno ne bo pripomoglo k hitri rešitvi za končanje prelivanja krvi v tej uničeni palestinski enklavi.