Družbenih omrežij je sit. Enako kakor avtorica teh vrstic: tviter, ki se zdaj imenuje X, je že tako nasilen, da z zaslona sovraštvo šprica kot kri iz sveže vrezane žile! Sediva v lokalu na Novem trgu v centru prestolnice, zavedajoč se, kako sva lahko srečna. Da živiva tu, zdaj, v svobodi. Jaz srkam aperol, on pivo, uživava v samoti, a nikakor ne čutiva osamljenosti.
Z Danom sva se pogovarjala o dveh glavnih obrazih izolacije, ki zelo zanimivo zaznamujeta naše vsakdanje življenje. Enemu pravimo osamljenost in je pojav, ki se ga bojimo, po drugi strani pa poznamo samoto, ki jo vsakdo kdaj pa kdaj potrebuje, si jo želi in jo išče.
Samota je ponavadi pomirjujoča, ustvarjalna, vesela in v njej najdemo sami sebe. Osamljenost pa je nekaj, kar nas vse bolj obremenjuje in Svetovna zdravstvena organizacija WHO trdi, da je osamljenost na svetovni ravni problem, ki postaja primerljiv s problemom kajenja, debelosti in telesne nedejavnosti.
V dolgem dialogu Dan, ki je zadnje čase strokovno antropološko raziskoval izolacijo, razkriva, kaj vse se je posameznim ljudem dogajalo v času karantene zaradi kovida in kakšne posledice je to pustilo na njih. Opiše tudi zgodbo Tunizijca iz Izraela, ki je šel v Libanon preverit, kako skrbijo za tamkajšnje grobove judovskega ljudstva, a so ga aretirali in vtaknili za šest mesecev v samico. Pol leta ni videl niti žarka svetlobe, a je preživel, saj so naši možgani čudovit organi, ki se zmore upreti tudi najhujšim pritiskom.
Dan Podjed močno zaploska ob ideji, da bi glavno mesto Slovenije moralo biti Celje, sploh pa, verjeli ali ne, gospod antropolog je na intervju za Reporter pristal samo zato, ker se je hotel malo družiti z avtorica teksta! Preberite celoten intervju, zagotavljamo vam, da boste ogromno novega izvedeli in se tudi srčno nasmejali.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
